UVOD

Gestacijska hipertenzija (GH) je bolezen teorij, saj etiopatogeneza še ni v celoti pojasnjena. Dokler ne vemo, katera nosečnica bo zbolela, bolezni tudi ne moremo preprečiti, saj je prevencija uspešna le, če z njo začnemo še pred razvojem klinične slike.

ODKRIVANJE

Nosečnica se najpogosteje ne zaveda dveh najpomembnejših znakov preeklampsije:
• HIPERTENZIJE in
• PROTEINURIJE.
Ob pojavu simptomov, kot so glavobol, motnje vida, epigastrična bolečina... je motnja že skoraj vedno močno razvita. Zato je zelo pomembno GH zgodaj odkriti in zdraviti. Posebej moramo biti pozorni pri ženskah s predisponirajočimi faktorji:
• Prvorodnica: tveganje je od 5-6 , pri mnogorodnicah pa manj kot 1 . Incidenca v naslednji nosečnosti: če se je v prejšnji pojavila pred 30. tednom je v naslednji nosečnosti incidenca 76 , če po 37. tednu pa je incidenca v naslednji nosečnosti 38 .
• E ali PE v družini: tveganje je petkrat večje, če je imela GH mati in šestkrat večje, če jo je imela sestra.
• Kronične bolezni: kronična hipertenzija, kronična ledvična bolezen, diabetes mellitus.
• Večplodna nosečnost,
• Mola hydatidosa,
• Hydrops fetalis.
Vsako žensko bi morali pregledati vsake 4 tedne do 32. tedna nosečnosti, na 14 dni do 36. tedna nosečnosti in nato vsak teden do poroda. Ob obiskih je treba izmeriti krvni tlak in telesno maso, oceniti edeme, pregledati urin, določiti hemogram ter svetovati, da ob znakih PE takoj obiščejo zdravnika.
1. Pri zdravi nosečnici, ki nima dejavnikov tveganja za razvoj PE, merimo krvni tlak ob vsakem pregledu v nosečnosti. Glavna motnja je vazospazem arteriol, od te motnje najbolj odvisen opozorilni znak je dvig krvnega tlaka. Verjetno je najzanseljivejši prognostični znak diastolični tlak: če do 20. tedna izmerimo tlak 80 – 85 mm Hg, v 20 do 30 pride do razvoja GH, pri nosečnicah, ki jim v prvi polovici nosečnosti ne izmerimo tlaka višjega od 75 mm Hg pa pride do GH redko.
2. Nenadno povišanje telesne mase lahko tudi kaže na razvoj preeklampsije – pri nekaterih nosečnicah je lahko to prvi znak. Sum na preeklampsijo lahko postavimo, če nosečnica pridobi več kot 0,9 kg (2 funta) na teden ali več kot 2,7 kg (6 funtov) na mesec. Bolj pomembno je nenadno povečanje telesne mase kot povečanje skozi vso nosečnost. To povečanje je skoraj povsem posledica nenormalne retence tekočine in se ponavadi ugotovi pred vidnimi znaki (otekle veke, napihnjeni prsti, obraz...). Pri fulminantni PE ali E lahko gre za ekstremno retenco tekočine – 4 kg na teden in več.
3. prav tako določimo proteinurijo. Stopnja proteinurije močno variira, ne samo od primera do primera, ampak tudi pri isti nosečnici od ure do ure. Pri zgodnji PE je lahko minimalna ali pa sploh nezaznavna, pri hujših oblikah pa ponavadi je dokazljiva. Skoraj vedno se razvije pozneje kot hipertenzija in pozneje kot nenadno povišanje telesne mase.
4. Drag, razmeroma nevaren, zato kot presejalni test neprimeren, je test občutljivosti za angiotenzin II (AT II): 90 nosečnic, ki kasneje zbolijo za GH potrebuje manj kot 8 ng/kg/min AT II za dvig diastolnega tlaka za 20 mm Hg. (opravlja se med 28. in 32. tednom nosečnosti).
5. Zaradi nasprotujočih si rezultatov različnih študij prav tako klinično neuporaben test: »Roll over« test, ki korelira z zgornjim: pri nosečncah, ki kasneje zbolijo za GH, med 28. in 32. tednom nosečnosti naraste krvni tlak, če se iz levega boka obrnejo na hrbet.
6. Glavobol ni značilen za milejše primere, je pa pogost pri hujših. Pogosto je frontalni, lahko pa tudi okcipitalni; je rezistenten na običajne analgetike. Hud glavobol je skoraj vedno predhodnik prve eklamptične konvulzije.
7. Epigastrična ali bolečina v desnem zgornjem kvadrantu: pogosto simptom hude PE in lahko kaže na bližnje konvulzije. Verjetno je posledica jetrne ishemije ali raztezanja jetrne kapsule, verjetno zaradi edema in krvavitve.
8. Motnje vida (amaurosis, vazospazem retinalne arterije, odstop retine) so prav tako slab napovedni znak.
9. Pomaga nam tudi določanje trombocitov in faktorjev koagulacije: spremembe nastopijo, ko je klinična slika že razvita.
10. Urat: povečana koncentracija v serumu nosečnice se ujema s težo GH in njenih zapletov. Naraste, ko je klinična slika že razvita.
11. Določanje fibronektina ED 1+ (izvira skoraj izključno iz endotelija): povišana je koncentracija v prvem in drugem trimesečju pri nosečnicah, ki kasneje razvijejo preeklampsijo.
12. Zmanjšano izločanje kalcija v urinu nastopi še pred razvojem klinične slike.
13. Povišane so vrednosti intracelularnega kalcija.
14. Povišane vrednosti hemoglobina zaradi hemokoncentracije: Hb nad 14,5 g/dl pred 24. tednom nosečnosti napoveduje v 42 preeklampsijo.
15. UZ analiza krivulij hitrosti pretokov uteroplacentarnega žilja. Prisotnost zareze v začetku diastole v 20. tednu nosečnosti napoveduje kasnejšo GH. .

PREPREČEVANJE

Ustreznega načina še ne poznamo, ker etiopatogeneza še ni v celoti pojasnjena.
1. Počitek na levem boku je najboljše zdravilo za mater in otroka, saj izboljša perfuzijo v uteroplacentarnem področju.
2. Dieta z omejeno soljo, ne brez soli, da ne pride do porušitve elektroltskega ravnovesja.
3. počitek, omejitev telesnih aktivnosti in psihičnih obremenitev.
4. omejitev nasičenih maščobnih kislin v prehrani.
5. omejitev uživanja alkohola.
6. svetujemo prehrano bogato s kalcijem, kalijem in magnezijem.
7. sprostitvena terapija.
8. Preventivno zdravljenje z nizkimi dozami acetil salicilne kisline: 60 – 100 mg/dan, da ostane sinteza PGI2 normalna. (ASA inhibira ciklooksigenazo v trombocitih in tako sintezo TXA2, ki pospešuje agregacijo trombocitov in povzroča vazokonstrikcijo): ni uporabna za normalne zdrave ženske, velja pa za določene skupine z visokim tveganjem; druge možnosti: ASA z nadzorovanim sproščanjem, dazoksiben, zdravila s kombinacijo inhibicije sintetaze TXA2 in antagonizma receptrojev.
9. nenasičene maščobne kisline: prevlada vpliv PG, ki povzročajo vazodilatacijo, zmanjšujejo viskoznost krvi, nekoliko znižajo krvni tlak pri normotenzivnih in blago hipertenzivnih nosečnicah, zavrejo aterosklerotični proces, zmanjšajo vazospastični odgovor na kateholamine in AT II. Če nismo uspešni sledijo:
10. Predvsem zdravila, ki povzročijo vazodilatacijo in s tem zmanjšanje perifernega upora: zdravilo izbora je alfa metil dopa, če tlak ni zadovoljivo urejen, mu dodamo hidralazin. Lahko uporabljamo tudi blokatorje beta in alfa ter kalcijeve antagoniste. Kontraindicirani so: ACE inhibitorji, prazosin, diazoksid in Na nitroprusid.
11. Diuretiki le pri nosečnicah z dekompenziranimi srčnimi boleznimi in pri redkih oblikah hipervolemične sekundarne hipertenzije.
12. Če je plod zrel, je najboljša terapija porod.
13. Za prevencijo napadov se priporoča magnezijev sulfat.
















VIRI in LITERATURA
1. Common Complicatons in Pregnancy, Hypertensive Disorders in Pregnancy.
2. Pajntar M., Novak-Antolič Ž. et al. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana, Cankarjeva založba 1994. ISBN 86-361-0876-4.
3. Cerar V., Novak-Antolič Ž. et al. Arterijska hipertenzija v nosečnosti. Zbornik prispevkov. Kranjska gora, Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za perinatalno medicino 1995.