PERITONEALNA ENDOMETRIOZA


UVOD

Endometrioza je prisotnost endometriju podobnega tkiva na ektopičnem mestu izven maternice. Ektopični endometrij se lahko pojavlja v jajčniku, na peritoneju, v ledvicah, pljučih, na materničnem vratu, nožnici in še nekaterih drugih mestih. Glede na različna mesta pojava ektopičnega endometrija in na različen izvor in potek bolezni, ločimo tri oblike:
- peritonealno endometriozo;
- endometriozo jajčnika;
- globoko infiltrativno oz. rektovaginalno endometriozo.


PERITONEALNA ENDOMETRIOZA

Pojavlja se po peritoneju, serozi in površini jajčnikov in je lahko minimalna ali blaga. Njen nastanek najbolje razlaga Simpsonova teorija retrogradne menstruacije. Simpson je menil, da pride pri zatekanju menstrualne krvi skozi jajcevode v peritonealno votlino, kar je pogost pojav (90 žensk), do implantacije endometriotičnih celic na površini peritonealne votline. Ker pa se endometrioza pojavlja le pri 10 žensk, domnevajo, da igrajo pri njenem nastanku pomembno vlogo pri implantaciji celic še drugi faktorji, predvsem hormonski, vnetni in imunološki.


OBLIKE PERITONEALNE ENDOMETRIOZE

Poznamo tri oblike:
- črne lezije;
- rdeče lezije;
- subtilne lezije.

Črne lezije so temno obarvane, rjave ali modrikaste, zaradi krvavitve in kopičenja obarvanih razpadnih produktov hemoglobina. Histološko gre za endometrijske žleze in stromo. Te lezije so malo aktivne in nastanejo iz aktivnih rdečih lezij.

Rdeče lezije predstavljajo aktivno obliko endometrioze.

Subtilne lezije so bele ali skoraj nevidne, lahko spominjajo na brazgotine, včasih so rahlo privzdignjene ali tvorijo mehurček. Te lezije so pogosto spregledane, če nanje ne pomislimo. Ni znano, ali predstavljajo neaktivno staro endometriozo ali so predstopnja globoke infiltrativne endometrioze.

SIMPTOMI

Glavna simptoma peritonealne endometrioze sta pelvična bolečina, predvsem v obliki bolečih krčev ob menstruaciji, in neplodnost, lahko pa poteka tudi popolnoma asimptomatsko.

Bolečina naj bi bila posledica vnetne reakcije, ki nastane ob draženju peritoneja. Ob tem se sprošča prostaglandin F2-α, ki povzroči večjo kontraktilnost maternice in s tem dismenorejo.

Vzrok za neplodnost pri pojavu peritonealne endometrioze naj bi bil v večjem izločanju prostaglandina F2-α, ki ima za posledice:
- večjo kontraktilnost maternice, kar ovira ugnezdenje blastocista;
- nezadostno delovanje rumenega telesca;
- zmanjšano gibljivost spermijev.


DIAGNOZA

Absolutna diagnoza je mogoča le z laparoskopijo, ki je indicirana ob pelvični bolečini in neplodnosti, a se zaradi invazivnosti postopka, predvsem pri mladih ženskah, previdno odločamo. Slikovne preiskave pri diagnozi peritonealne endometrioze nimajo večjega pomena.


ZDRAVLJENJE

V poteku diagnostične laparoskopije najdene lezije tudi uničimo in sicer najpogosteje z uporabo bipolarne koagulacije, možni pa sta tudi uporaba laserja in ekscizija lezij. Bipolarna koagulacija je razmeroma varen postopek, previdnost je potrebna predvsem zaradi toplotnega učinka na sosednja tkiva. Prednost ekscizije je, da se lahko prepričamo, ali smo lezijo odstranili v celoti, postopek pa zahteva nekoliko več spretnosti.

V študijah, ki so primerjale uspešnost kirurškega z medikamentoznim zdravljenjem, se je izkazalo, da medikamentozno zdravljenje nima večjega pomena pri zdravljenju endometrioze, medtem ko se po kirurškem zdravljenju doseže pomembno izboljšanje simptomatike, npr. možnost zanostitve.