Klinična testiranja gibalnega sistema:

- merjenje obsega gibljivosti
- meritve gibljivosti hrbtenice
- meritve obsegov in dolžin udov
- ocenjevanje mišične moči
- ocenjevanje mišičnega tonusa
- ocenjevanje somatosenzorične občutljivosti
- funkcijski testi

Instrumentalne in diagnostične preiskave:
- nevrofiziološke preiskave
- ultrazvočna diagnostika mišično-kostnega sistema

MERJENJE OBSEGA GIBLJIVOSTI SKLEPOV
Lahko merimo pasivno (gib v izbrani ravnini izvede terapevt) ali aktivno gibljivost (bolnik po navodilih izvede aktivni gib). Pri tem porabljamo kotomer. Izhodiščni položaj je tak, kjer so vsi sklepi v položaju 0 stopinj.

Testi služijo predvsem za oceno stopnje prizadetosti in posledično planiranje terapije ter ocenjevanje uspešnosti le-te. Njihova diagnostična vrednost je majhna. Pri izvajanju testov, ko bolnik sam premika sklep, se bolje prikaže funkcionalno stanje, ki pa vseeno nima korelacije z zmožnostjo bolnika za izvajanje posameznih aktivnosti.

Vratna hrbtenica:
- rotacija 60-75°
- lateralni odklon 45-60° - izmerimo razdaljo od mastoida do akromiona
- ekstenzija in fleksija 45° - izmerimo razdaljo od brade do jugularne kotanje – 0-20cm
- Sagitalni indeks je razlika razdalje od zunanje okcipitalne protuberance do trna 7. vratnega vretenca, med nevtralnim položajem in predklonom oz. zaklonom.

Merjenje gibljivosti ledvene hrbtenice:
- zaklon - beležimo opisno - popolni, delni ali ni izvedljiv
- lateralni odklon - merjenje razdalje od konice sredinca do tal
- fleksija, predklon - merjenje razdalje od tal do prstov - opisno, npr. do zg. roba pogačice
- Sagitalni indeks je razlika med nevtralnim položajem in predklonom oz. zaklonom. Trn C7-S1.
- Schober-jev test je pogosto uporabljen test, ki meri razdaljo 10cm od L5 navzgor. Nato bolnik napravi predklon. Nova razdalja od L5 do izmerjene točke mora biti vsaj 15cm.

MERITVE OBSEGOV IN DOLŽINE UDOV
Obsege vedno merimo na tipičnih mestih, najpogosteje v oddaljenosti 10-15cm od določene točke, npr. zgornjega roba pogačice.

Spodnji udi:
- Absolutna dolžina je dolžina od črevnične osti do vrha notranjega gležnja.
- Anatomska dolžina se meri od vrha velikega trohantra do vrha zunanjega gležnja.
- Relativna ali funkcionalna dolžina se meri stoje s podlaganjem deščic do izravnanega položaja medenice ali leže z razdaljo od popka do notranjega gležnja. Meri primanjkljaj dolžine uda.

OCENJEVANJE MIŠIČNE MOČI
Ročno mišično testiranje se izvaja v standardnih položajih. Upor se izvaja tekom celotnega giba, v končni poziciji giba ali v srednjem položaju. Proksimalno pripenjališče je fiksirano, distalni del je v izbranem položaju.

Na ocenjevanje vpliva več dejavnikov, predvsem sodelovanje preiskovanca in izkušnje preiskovalca. Zaradi tega je zanesljivost ocenjevanja majhna, predvsem za ocene 4 in 5:
- Ocena 5 - mišica premakne sklep v polnem obsegu giba, proti sili teže in maksimalnemu uporu, ki ga nudi preiskovalec.
- Ocena 4 - mišica premakne sklep v celotnem obsegu giba, proti sili teže in proti zmernemu uporu preiskovalca
- Ocena 3 - mišica premakne sklep v celotnem obsegu giba in proti sili teže.
- Ocena 2 - mišica lahko premakne sklep v celotnem obsegu giba v razbremenjenem položaju.
- Ocena 1 - mišično kontrakcijo lahko vidimo ali otipamo, vendar ni zadostna za gib v razbremenjenem položaju.

Redko ocenjujemo posamezne mišice, običajno preverjamo celotno mišično skupino.

OCENJEVANJE MIŠIČNEGA TONUSA poteka s pomočjo Ashwortove lestvice, ki je prav tako zelo subjektivna:
- 0 - zmanjšan tonus
- 1 - normalen tonus
- 2 - blago zvečan tonus
- 3 - močno zvečan tonus
- 4 - močno zvečan tonus, pasivna gibljivost je omejena
- 5 - otrdelost, pasivna gibljivost ni možna

OCENJEVANJE SOMATOSENZORIČNE OBČUTLJIVOSTI poteka s pomočjo ugotavljanja občutka na dotik, vbod, toploto in hlad ter preverjanjem globoke senzibilitete za položaj sklepov in vibracije. Ocenjevanje poteka po posameznih živčnih koreninah.

FUNKCIJSKI TESTI ocenjujejo bolnikovo odvisnost - kaj lahko opravi sam oz. koliko pomoči ob tem potrebuje. FIM (Functional Independence Measure) zajema 18 postavk v 6 kategorijah:
- mobilnost
- lokomocija
- osebna nega
- kontrola sfinktrov
- komunikacija in socialne veščine
- spoznavne sposobnosti in reševanje problemov

Poznamo še podlestvici motorični FIM s 13 postavk in kognitivni FIM s 5 postavk. Prednost testa je, da ga izvajajo različni profili in tako vsak ocenjuje področje na katerega se spozna, npr. osebno nego ocenjuje medicinska sestra. Točkovanje poteka s pomočjo lestvice od 1 (popolnoma odvisen) do 7 (popolnoma samostojen). Bolnik lahko pridobi 18 -126 točk. Glede na rezultat ga nato lahko razvrstimo po Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF).

Klasifikacija se v klinični praksi še ne uporablja. Njena prednost je, da se ne osredotoča samo na diagnozo bolezni temveč upošteva vse vidike posameznikovega zdravja in življenja . Njene glavne komponente so telesne strukture in funkcije, aktivnosti in sodelovanje ter dejavniki okolja. Tako lahko definira predvsem funkcionalno stanje bolnika in ni ocenjevalno orodje. Je predvsem orodje za razvrščanje, s pomočjo katerega pridobimo pomembne informacije o vplivu bolezni na posameznikovo funkcioniranje in tako lažje načrtujemo oskrbo zlasti pri osebah s kroničnimi bolezenskimi stanji.

INSTRUMENTALNE IN DIAGNOSTIČNE PREISKAVE GIBALNEGA APARATA

Elektrofiziološke preiskave
- pozni odzivi
- repetitivno draženje
- igelna elektromiografija
- mežikalni in drugi refleksi
- meritve prevajanja perifernih živcev

Gre večinoma za diagnostične preiskave, ki nam pravilno izvedene in interpretirane lahko nudijo ključne informacije glede preiskovane živčno-mišične bolezni:
- usmeritve za nadaljnje diagnostične preiskave
- usmeritve za specifično terapevtsko ukrepanje

Te preiskave lahko diferencirajo ali gre primarno za demielinizacijo ali aksonsko okvaro in s tem dajo pomembno informacijo o prognozi bolezni . Aksonska okvara je bistveno pogostejša od primarno demielinizacijske nevropatije. V primeru slednjega se diferencialna diagnoza zelo zoži, lahko je le pridobljena ali prirojena. Klinično je med njima težko razločevati, kar pa je pomembno za prognozo (pareza sobotne noči).

Kadar poznamo D lahko izmerimo še razdaljo med DL in PL ter na ta način izračunamo hitrost prevajanja. Na ta način izločimo prevajanje živec-mišica, ki ima drugačno hitrost. Pri senzoričnem nitju to ni potrebno, zato je že čas od vzdraženja do G1 enaka hitrosti prevajanja.

Pri igelni elektromiografiji na sliki je mesto vboda m. tibialis anterior, 1-2cm od grebena tibie. Opazujemo spontano aktivnost mišice v mirovanju.

UZ preiskava mišično-kostnega sistema je pomoč pri:
- krvavitev
- okvar, poškodb ali bolezni mišic
- manjših benignih ali malignih mehko-tkivnih tumorjev
- ugotavljamo lahko izlive v sklepe, tetivne ovojnice in burse
- zgodnjih sprememb sklepov v okviru revmatoidnega artirtisa
- na področju pediatrije - UZ kolkov, izlivi v področju bolečih sklepov ipd.
- ugotavljanju okvar ali poškodb tetiv, npr. tetive rotatorne manšete, ahilove tetive in plantarne fascije

Prednosti:
- cena
- bolniku prijazna
- posameznemu primeru prilagojena preiskava
- možnost dinamičnega pregleda gibalnega sistema
- omogoča kontrolo izvajanja invazivnih posegov, npr. punkcij sklepov
- hiter razvoj tehnologije - visokokfrekvenčne sonde (do16 MHz) , barvni power doppler, panoramski prikaz in drugo

Slabosti
- od preiskovalca odvisna diagnostična metoda
- dolgotrajno usposabljanje (čez 1000 preiskav)
- ni primerna za kakršnokoli patologijo ali klinični problem - zelo pomemben je predhodni klinični pregled

Klinično ocenjevanje je pomembno zaradi vodenja diagnostičnih postopkov, ugotavljanja stopnje okvare in prizadetosti, načrtovanja obravnave in spremljanja poteka rehabilitacijske obravnave