Virusi so najmanjši mikroorganizmi, ki obvezno vsebujejo nukleinsko kislino (RNA ali DNA) znotraj proteinskega plašča ali kapside (ti proteini so lahko antigeni). Nekateri virusi imajo tudi lipoproteinsko ovojnico. Ta lahko vsebuje antigenske virusne glikoproteine, ki pomagajo pri vstopu virusa v celice. Nekateri virusi vsebujejo tudi encime, ki začnejo njihovo replkacijo v gostiteljevi celici. Ker virusom manjkajo sistemi za sintezo lastnih sestavin, so obvezni znotrajcelični paraziti.

Viruse delimo na :
• DNA viruse (poksvirusi, herpesvirusi, adenovirusi, papovavirusi, parvovirusi, hepadnavirusi)
• RNA viruse (pikornavirusi, kalicivirusi, astrovirusi, togavirusi, flavivirusi, koronavirusi, paramiksovirusi, rabdovirusi, filovirusi, bornavirusi, ortomiksovirusi, arenavirusi, bunjavirusi, reovirusi, retrovirusi)

Razmnoževanje virusov poteka v več zaporednih stopnjah:
• pritrjanje na celice ( pri tem se virus s posebnimi beljakovinskimi ligandi, ki so v kapsidi ali ovojnici, pritrdijo na specifične beljakovinske receptorje na membrani tarčnih celic)
• vstopanje v celico ( translokacija, endocitoza, zlitje (fuzija))
• sproščanje virusne nukleinske kisline (po vstopu virusa v celico se začne odstranjevanje kapside oz. slačenje, kjer v celici ostane gola virusna nukleinska kislina)
• sinteza virusnih beljakovin in pomnoževanje virusne nukleinske kisline
• sestavljanje virusnih partiklov
• sproščanje novonastalih virusov

Ko je odstranjevanje virusnega plašča končano, virusna nukleinska kislina preusmeri celično presnovo v izgradnjo sestavin za nove viruse.
V virusih z DNA, navadno genom vstopi v celično jedro (izjema so poksvirusi), kjer poteče transkripcija virusne DNA v mRNA z celično RNA polimerazo ter translacija mRNA v specifične virusne proteine. Nekateri od njih so encimi, ki sintetizirajo še več virusnih DNA, kot tudi plaščnih proteinov in ovojnico.

V virusih z RNA pa lastna virusna RNA polimeraza sintetizira mRNA, ali pa je RNA lahko hkrati mRNA, ki se prevaja v določene encime in strukturne proteine viriona). Navadno se RNA virusi replicirajo v citoplazmi.

Izražanje virusnega genoma oz. prepisovanja mRNA se razlikuje glede na vrsto, zgradbo in polarnost nukleinske kisline. Na splošno velja, da se virusne beljakovine sintetizirajo na poliribosomih v citoplazmi, ki jih sestavljajo virusne specifične mRNA in celični ribosomi.

Imamo različne antivirusne terapije:
• vakcinacija
• antivirusna kemoterapija
• stimulacija gostiteljevih odpornostnih mehanizmov

Problem se pojavlja predvsem zaradi tesne povezanosti med virusno replikacijo in celičnimi procesi, ker ni mogoče izdelati zdravila, ki bi specifično deloval le na virus, brez poškodbe celic. Večina antivirusnih zdravil je učinkovita predvsem med virusno replikacijo. Problem se pojavlja tudi pri detekciji virusne infekcije, saj so klinični znaki in simptomi izraženi šele po določenem času.