V šestdesetih in sedemdesetih letih so bili diuretiki glavni antihipertenzivi. V zadnjih letih se njihova vloga v zdravljenju hipertenzije zmanjšuje, ker se bolj zavedamo njihovih stranskih učinkov in ker so medtem odkrili druga zdravila, ki teh nimajo. Poznamo tri glavne skupine diuretikov:
1. Tiazidni diuretiki (in sorodna zdravila),
2. diuretiki Henlejeve zanke in
3. diuretiki, ki zadržujejo kalij.
Diuretiki povečajo izločanje soli in vode v ledvicah. Njihovo prijemališče je različno (slika 1). Tiazidni diuretiki delujejo na mesto II (dist. zviti tubul), diuretiki Henlejeve zanke na mesto III (asc. krak Henlejeve zanke) in diuretiki, ki zadržujejo kalij na mesto IV (dist. tubul in zbiralce).

































Slika 1. Prijemališča diuretikov

1. TIAZIDNI DIURETIKI

Mehanizem delovanja
V distalnih tubulih zmanjšujejo resorpcijo natrija. Zmanjša se volumen ECT, polnilni tlak, venski priliv in posledično arterijski tlak. Ob dolgotrajnem dajanju diuretikov se periferni žilni upor sčasoma normalizira. Pogoj za uspešnost terapije z diuretiki je, da je bil primarni vzrok hipertenzije prav prevelik volumen CSL in ne npr. stalno povišana konc. renina in aldosterona (njuni konc. tiazidni diuretiki še dodatno dvignejo). Tiazidi obenem aktivirajo vazodepresorne mehanizme. Slika 2. prikazuje časovni vpliv terapije s tiazidnimi diuretiki.




















Slika 2. Vpliv tiazidnih diuretikov na periferni upor, volumen plazme in krvni tlak

Ker tiazidni diuretiki spodbujajo izločanje kalija, se pri do 40 pacientov pojavi glavni stranski učinek in zaplet - hipokaliemija. Fiziološki efekti povišanega nivoja kalija v plazmi so številni, našteli bomo le nekaj pomembnejših: mtb. alkaloza, aritmije, ledvične okvare ... Bolnikom, ki te diuretike prejemajo, zato občasno pregledujejo serumski kalij.
Uporabljamo jih lahko same ali v kombinaciji z drugimi antihipertenzivi, uporabljamo pa jih tudi pri zdravljenju srčne odpovedi, ker z zmanjšanjem venskega priliva razbremenijo srce. Tiazidni diuretiki so primernejši za zdravljenje blagih hipertenzij, za hujše primere so primernejši diuretiki Henlejeve zanke.

Farmakokinetika
Na splošno se dobro absorbirajo iz prebavil, so pa med posameznimi spojinami razlike (hidrotiazid dobro, klortiazid slabše). Vsi se izločajo nespremenjeni z urinom.
Nekateri tiazidni diuretiki
HIDROKLOROTIAZID, KLORTALIDON, ENALAPRIL, KLOPAMID
Tiazidnim diuretikom sorodna snov
INDAPAMID

2. DIURETIKI HENLEJEVE ZANKE

A. FUROSEMID
Mehanizem delovanja
Preprečuje kotransport natrija in kalija v asc. kraku zanke. V proks. tubulu rahlo zavira karboanhidrazo. Je zelo močan diuretik, katerega učinek je sorazmeren danemu odmerku. Aktivno se izloča v tubul v proks. delu, tako da je njegova konc. na mestu prijemanja velika. Deluje iz notranjosti sečne poti.
Znižuje volumen ECT in tako krvni tlak. Preprečuje tudi izločanje kalikreina in poveča izločanje prostaglandinov v ledvicah, ki imajo vazodilatacijski in hipotenzivni učinek.
Farmakokinetika
Se hitro absorbira v prebavilih. Pri oralnem jemanju začne učinkovati po 30 minutah. Max. učinek po 1 uri, deluje pa 4 do 6 ur. Ker je njegov učinek kratkotrajen, potrebujemo več doz na dan. Njegova prednost pred drugimi diuretiki je, da deluje tudi, če je glomerulna filtracija znižana.

Stranski učinki, kontraindikacije
Hipokaliemija, hipovolemija, hiponatremija, mtb. alkaloza...

B. BUMETANID
Mehanizem delovanja
Enak kot pri furosemidu.
Farmakokinetika
Deluje še hitreje, a učinkuje krajši čas. Razpolovna doba v plazmi je 3,5 ure.
Ni primeren za nosečnice.


Nekateri diuretiki Henlejeve zanke
FUROSEMID, BUMETANID

3. DIURETIKI, KI ZADRŽUJEJO KALIJ

A. SPIRONOLAKTON
Mehanizem delovanja
Kompetitivni antagonist aldosterona. Preprečuje resorpcijo natrija, ki se izmenja za kalij. Zmanjša volumen ECF. Zavira tudi sintezo aldosterona.
Farmakokinetika
Se hitro absorbira iz prebavil. Max. koncentracijo v plazmi doseže v 2 urah. Presnavlja se v jetrih, mnogi metaboliti so biološko aktivni. Večina biološke aktivnosti Spironolakton odpade na njegov metabolit kanrenon.
Stranski učinki, kontraindikacije
Stranski učinki so pomembni, saj zaradi njih 5 bolnikov preneha z jemanjem. Draženje prebavnega trakta, utrujenost, letargija, hiperkalemija, slabost, bruhanje, glavobol, izsušenost. Ne dajemo ga bolnikom z ledvično odpovedjo in nosečnicam.



B. AMILORID
Mehanizem delovanja
Ovira izmenjavo kalija za natrij. To ima le majhen efekt, saj se tako izloči le 5 filtriranega natrija. Zmanjša izločanje magnezija. Ker je njegov učinek neposreden, deluje hitreje kot spironolakton.
Farmakokinetika
Absorbira se le 50 odmerka. Po 2 urah začne delovati.
Stranski učinki, kontraindikacije
Hiperkaliemija. Ne dajemo h hiperkaliemiji nagnjenim.

C. TRIAMTEREN
Mehanizem delovanja
Podoben amiloridu.
Farmakokinetika
Se hitro absorbira. Presnavlja se v jetrih, presnovki niso aktivni. Maksimalni učinek se pokaže šele po nekaj dneh.
Stranski učinki, kontraindikacije
Driska, slabost, bruhanje, šibkost, hiperkaliemija. Pri napredovali ledvični in jetrni odpovedi zdravila ne dajemo.

Nekateri diuretiki, ki zadržujejo kalij
SPIRONOLAKTON, AMILORID,TRIAMTEREN

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Literatura: FARMAKOTERAPIJA ARTERIJSKE HIPERTENZIJE, Aleš Žemva, 1. izd., Novo Mesto; Krka, 1993