Opredelitev
PREVENTIVA pomeni preprečevanje razvoja bolezni. Moderna preventiva se vse bolj obrača k preprečevanju t.i. “civilizacijskih bolezni” modernih družb: kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB).Preprečevanje nastanka KNB imenujemo primarna preventiva. KNB so zaslužile to posebno pozornost, ker so postale predvsem v razvitem svetu in postajajo najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti. KNB imajo nekatere skupne značilnosti:- so ugotovljive- so prepričljive- imajo skupne dejavnike tveganja.Med KNB štejemo:bolezni srca in ožilja, kronične pljučne bolezni, maligne bolezni, sladkorno bolezen, osteoporozo..
Preventiva na nivoju KNB
Glavni cilj preventive je:- s posegi zmanjšati ali popolnoma preprečiti vpliv enega ali več dejavnikov tveganja na posameznika ali na skupnost.- zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti- preprečevanje razvoja bolezni – sekundarna preventivaPravico do preventivnega zdravstvenega varstva uveljavlja ciljna populacija odraslih v ambulantah družinske medicine, v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. Ciljna populacija:- moški v starosti od 35 let do vključno 65 let starosti- ženske od 45, do vključno 70, leta starosti Preventivno zdravstveno varstvo obsega:preventivne preglede, programirano zdravstveno vzgojno delo, koordiniranje
Paciente razvrščamo v naslednje ciljne skupine:- zdravi brez dejavnikov tveganja- zdravi z dejavniki tveganja- kronični bolniki
Preventivni pregledi na PRIMARNI RAVNI
Opravlja jih zdravnik družinske medicine za opredeljene posameznike, ki so družinsko obremenjeni z:- boleznimi srca in ožilja- družinsko hiperholesterolemijo- bolniki s sladkorno boleznijo ( že pred to starostjo)Dani pregled zdravnik opravlja vsakih 5 let ali po potrebi pogosteje.Stiki med zdravnikom in pacientom, posveti ali obiski na domu omogočajo izvajanje pet načinov preventivnega dela:- prvi način: ugotovitev navad, vedenjskih vzorcev ali okoliščin, ki povzročajo dejavnike tveganja- drugi način poizvedovanje o dejavnikih tveganja, ki naj bo združeno s praktičnimi nasveti za njihovo preprečevanje. Npr. med merjenjem krvnega tlaka poučimo bolnika o dejavnikih, ki dvigujejo krvni tlak ( dosoljevanje hrane, debelost, itd)- tretji način: Promocija zdravega sloga življenja in pomoč pri opustitvi nezdravega. INFORMACIJA IZ UST ZDRAVNIKA IMA VELIKO MOČ. In lahko spremeni vedenje bolnika. LJUDJE RADI SPREJMEJO NASVET, ODKLONIJO PA UKAZ. - četrti način: Ugotavljanje asimptomatskih stanj z uporabo testov. (Kot je merjenje krvnega tlaka ali digitalni rektalni pregled.)- peti način: Zgodnja diagnostika, zdravljenje, posvetovanje s specialisti in spremljanje obolelih.
Postopek za preventivni pregled obsega:
1. Izpolnjevanje vprašalnika2. Napotitev na pregledPo pregledu vrnjenih vprašalnikov zdravnik prioritetno povabi tiste, ki imajo 3 točke ali več po oceni ogroženosti. S povabilom jim pošlje tudi laboratorijski listek za laboratorijsko določitev skupnega holesterola in krvnega sladkorja. Celotni lipidogram tistim, ki imajo 10 letno srčno-žilno tveganje 20 ali več. Po pregledu ogroženih začne vabiti manj ogrožene (tiste, ki imajo 2 točki ali manj po presejalnem vprašalniku).3. Preventivni pregled vsebuje: a) anamnezo (družinsko in osebno)b) klinični pregled z obveznim:- določanjem ITM- merjenjem obsega pasu- merjenjem krvnega tlaka- tipanjem perifernih pulzov,- avskultiranjem srcac) zaključek in obravnava (ugotavljanje dejavnikov tveganja, svetovanje, naročanje na kontrolne preglede, zdravljenje).
Dejavniki tveganja za KNB
PRIROJENI dejavniki tveganja so dejavniki, na katere ne moremo vplivati, moramo pa jih upoštevati pri določanju posameznikove ogroženosti.
Starost:
Moški po 55 letu starosti
Ženske po menopavzi
Spol:
Moški spol je samostojen dejavnik tveganja
Dednost:
Bolezni srca in ožilja
Rak na dojki
Družinske bolezni presnove maščob itd.


PRIDOBLJENI, odpravljivi dejavniki tveganja
Kajenje
Pojavljanje koronarne bolezni pri kadilcih je vsaj 2 krat večje kot pri nekadilcih. Posebno pozornost mora zdravnik posvetiti kadilkam, ki so jemale kontracepcijske tabletke prve generacije, saj je dokazano, da imajo takšne bolnice še večje tveganje.








Telesna nedejavnost




Čezmerna telesna teža

Nepravilna prehrana









Povečana koncentracija sladkorja v krvi
Povečana koncentracija holesterola v krvi
Glavni napovedni dejavnik zanj je nepravilna prehrana spreveč nasičenih maščob in preveč kalorij.






Zvišan krvni tlak

Psihološki dejavniki in stres
Programi in dokumenti
Od leta 2001 je izdalo Ministrstvo za zdravstvo navodilo o spremembah in dopolnitvah “navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni”.V Sloveniji tudi obstajajo zdravstveno vzgojni programi v okviru nacionalnega programa izvajanja preventive v osnovnem zdravstvenem varstvu/družinske medicine.  A. Skupinska obravnava1. Promocija zdravja in dejavniki tveganja2. Delavnica zdravo hujšanje3. Delavnica zdrave prehrane4. Delavnica za telesno jeavnost5. Delavnica opustitev kajenjaDelavnice vodijo diplomirane in dodatno izobražene medicinske sestre in zdravnik.B. Individualna obravnava1. Individualno svetovanje za posameznike, ki želijo opustiti kajenje2. Individualno svetovanje za posameznike za zmanjšanje tveganja pitja alkohola3. Promocija zdravja in dejavniki tveganja
SEKUNDARNA PREVENTIVA
Akutno ali trajno zdravljenje KNB imenujemo sekundarna preventiva. Z ukrepi sekundarne preventive skušamo bolnikom pomagati, da spremenijo način življenja, ki ga navadno spoznajo v bolnišnicah ali zdravilišču, vzdržujejo in nadaljujejo. Programi sekundarne preventive- nefarmakološka rehabilitacija :
npr. bolniki, ki so preboleli srčni infarkt imajo namreč 4-8x večje tveganje, da se infarkt ponovi ali da bodo umrli). Uspešna je npr. ŠOLA ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA
- farmakoterapija 

TERCIARNA PREVENTIVA
To je zdravljenje na najvišjem nivoju in sicer:- klinični center- onkološki inštitut- drugi specializirani centriV primeru zdravljenja kronične ishemične bolezni srca, bo po potrebi bolnik napoten na kardio-kirurški oddelek s sekundarnega nivoja lokalne bolnišnice (internistom kardiologom).
KLINIČNI PREGLED IN ZAKLJUČEK PREVENTIVNEGA PREGLEDA ZA
ROMANA, roj. 1955 leta (52 let)
Klinični pregled:
Telesna teža 85 kg ITM 30,5
Višina 167 cm
Obseg trebuha 98 cm
Krvni tlak 120/70Hg
KS na tešče 5,3
Celotni lipidogram LE za koronarno ogrožene 20 in več
Skupni holesterol 9,1
Ostale sisteme brez posebnosti


ZAKLJUČEK PREVENTIVNEGA PREGLEDA – UGOTOVITVE
Nepravilna prehrana
Telesna nedejavnost
Prekomerna telesna teža
Zvišan holesterol
Bolezni
Hiperlipidemije D
Ogroženost za koronarno bolezen 20.
Kontrola:
Kaj HOLESTEROL
Kdaj 3-6 mesecev
Kdo Osebni zdravnik
UKREPI















PREVENTIVA V NOSEČNOSTI
Do 10 sistematičnih pregledov v nosečnosti in 2 UZ preiskavi (morfologija ploda, nuhalna svetlina)
Odkrivanje okuženih s povzročitelji toksoplazmoze, sifilisa in hepatitisa B; pri ogroženih za HIV
Trihormonski test
Indirektni Coombsov test pri
vsaki nosečnici
Rh desenzibilizacija
v 28.tednu nosečnosti


Kariotipizacija in genetsko svetovanje po 35.letu starosti
Zdr. pregled po porodu, spontani ali umetni prekinitvi nosečnosti
Obisk patronažne sestre pri nosečnici in otročnici
Svetovanje o načrtovanju družine
Šola za starše
Individualno svetovanje in izdaja materinske knjižice
PREVENTIVA V ODRASLEM OBDOBJU
Sistematični in namenski pregledi
Programirano zdravstveno-vzgojno delo
Preventivni programi študentov
Svetovanje o načrtovanju družine, preprečevanju nenačrtovane nosečnosti in SPB
Patronažno varstvo
Zdravstveno varstvo športnikov


PREVENTIVNI PROGRAMI NA DELOVNEM MESTU
Predhodni preventivni zdravstveni pregledi:
- pred prvo zaposlitvijo
- po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev
Usmerjeni obdobni preventivni zdr. pregledi :
zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zahtev za določeno delo v delovnem okolju
Drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi

Vloga zdravnika DM v preventivi na delovnem mestu
Ocena začasne delanezmožnosti
Bolezenska stanja kot posledica obremenitev na delovnem mestu, pomisliti je treba na poklicno genezo bolezni
Ocena trajne nezmožnosti za delo
Priprava dokumentacije za oceno na invalidski komisiji (IK3 obrazec in potrebni izvidi specialistov)
Sodelovanje s specialistom MDPŠ

PREVENTIVA V DRUŽINSKI MEDICINI
Obsega vse tri nivoje
80 ljudi obišče osebnega zdravnika vsaj 1x v 3 letih, ti obiski so priložnost za promocijo zdravja
Ciljna skupina je prebivalstvo nad 19 let
Preventiva je usmerjena v preprečevanje KNB
Preprečljivih naj bi bilo :
45 smrti zaradi srčno žilnih bolezni
80 rakavih oboljenj
23 smrti zaradi raka
50 zapletov diabetesa

PREVENTIVNI PROGRAMI V DRUŽINSKI MEDICINI
Sistematični preventivni pregledi:
vsako leto 20 registriranih bolnikov, v 5.letih presejana celotna populacija
Namen:
aktivni nadzor populacije,
ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja
odkrivanje negativnih socialnih dejavnikov, nezdravih življenjskih navad in bolezni odvisnosti


Preventivni pregledi
Cilj: zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek KNB
Pogostost: 1x na vsakih 5 let (razen mamografije in PAP, ki se izvajata po predpisanem planu),
namenjen le določenim skupinam populacije (npr. vsi diabetiki, družinska obremenjenost s FH)
Obseg:
Vprašalnik o načinu življenja
Klinični pregled
Laboratorijske preiskave (krvni sladkor, celokupni holesterol)

Preventivni pregledi
Glede na izvide ocenimo obremenjenost z dejavniki tveganja in bolnikovo ogroženost (računalniški program)
Ukrepamo: izdelava programa ukrepov glede na ogroženost
- kontrola na 5 let
- odpravljanje in kontrola prisotnih dejavnikov tveganja
Preventivni pregledi
Pri populaciji nad 65 let: odkrivanje okvar in kroničnih degenerativnih bolezni, da se izboljša telesno in duševno stanje prizadetih in s tem samostojnost ter obnovi njihova družbena funkcija
Pomembno: zgodnje odkrivanje raka, depresija,padci, uporaba zdravil, prehrana, telesna aktivnost, zvišan krvni tlak, socialna izolacija, upad kognitivnih funkcij, ustno zdravje, osteoporoza, kajenje, nalezljive bolezni

Programirano zdravstveno-vzgojno delo
Namen: motivirati posameznika (individualni pristop) ali skupino prebivalcev (populacijski pristop), da aktivno skrbi za svoje zdravje; posamezniku omogočajo oblikovati znanja, stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja
Obseg: zdravstveno-vzgojna predavanja, učne delavnice, delo v majhnih skupinah, individualna zdravstvena vzgoja s psihosocialno pomočjo

Programirano zdravstveno-vzgojno delo
Področja ZVD:
Zdravstvena vzgoja o dejavnikih tveganja
Preventiva odvisnosti od alkohola in drog
Preventiva pred nasiljem v družini
Preventiva v primeru suicidalne
ogroženosti v družini
ZVD s populacijo nad 65 let
Zdravstveno-vzgojne delavnice
Patronažno varstvo
6 obiskov pri dojenčkih v prvem letu starosti
2 dodatna obiska pri dojenčkih slepih in slabovidnih mater od 12.meseca otrokove starosti in po en obisk v 2. in 3. letu starosti
Obiski pri otroku v 2. in 3. letu starosti
2 obiska na leto pri slepih in slabovidnih, z dodatnimi motnjami v starosti 7-25 let, ki so v domači oskrbi
Zavarovane osebe nad 25 let (2 obiska na leto v družini bolnika z aktivno TBC, mišično in živčno-mišično boleznijo, paraplegijo, tetraplegijo, multiplo sklerozo, cerebralno paralizo, motnjami v razvoju, pri invalidih in kronično bolnih)
2 obiska na leto pri osamelih in socialno ogroženih osebah nad 65 let
Etična odgovornost
Nasvete predstaviti na čim bolj prijazen in razumljiv način in ne vsiljivo ter avtoritativno
Omejitve testov, negativni učinki (strah, zaskrbljenost, nepotrebne nadaljne preiskave)
Ravnotežje med koristjo in nezaželenimi učinki
Sodelovanje je pacientova izbira, ne dolžnost

HVALA VAM ZA VAŠO POZORNOST!