(PowerPoint)

ZGODOVINA RDEČEGA KRIŽA
TEMELJNA POGLAVJA SEMINARJA
ZGODOVINA PRED RK IN VZROKI ZA NJEGOV NASTANEK

BITKA PRI SOLFERINU IN REALIZCIJA DUNANTOVIH IDEJ

HENRY DUNANT, ŽENEVSKA KONFERENCA IN DELOVANJE RK PO NJEJ

KONFERENCE RK IN LIGE DRUŠTEV RK TER NJIHOVE DEJAVNOSTI

RAZVOJ RK V SFRJ IN SAMOSTOJNI SLOVENIJI

UVOD

že pred nastankom organizacije Rdečega križa zasledimo več dogovorov in pogodb  njihov namen je bil izboljšati usode ranjenih in bolnih vojakov


ideje so bile kratkoročne, bile so koristne samo v določenem času ter se niso razvile
ANTIČNA DOBA
perzijski kralj Kiros, ki naroči svojim zdravnikom, da morajo z ranjenimi Kaldejci ravnati prav tako kot z lastnimi vojaki

Rimljani: ranjene vojake so razdelili med meščane, da so jih zdravili

Grki: padlim vojakom so prirejali svečane pogrebe; če to ni bilo mogoče v domači zemlji, so jim postavili simbolične grobove in nanje napisali imena padlih
SREDNJI VEK
indijski zakon »Manu« prepoveduje ubiti neoboroženega, ranjenega ali spečega sovražnika

»Kosovska devojka«: oskrbovala je ranjene vojake na bojiščih; še posebno je omenjena v bitki na Kosovskem polju (28. 6. 1389)

prvi srbski bolničar: Štefan Uroš Dečanski

prva poljska bolnišnica: postavi jo španska kraljica Izabela pri obleganju mesta Granade konec XI. stoletja; obsegala je 6 šotorov
NOVI VEK
prvi primer državne pomoči: pogodba o zaščiti ranjencev med mestom Tournay in parmskim princem Aleksandrom Farnezom (1581)

leta 1586 so se v Rimu duhovniki Kamilijanci odločili, da bodo skrbeli za ranjence; spremljali so armade, pobirali ranjence na bojiščih in jih negovali

Champenois Pierre Bacheliere je okrog svojega rojstnega mesta organiziral pomoč ranjencem; hodil je po bojiščih in iskal ranjene vojake, pomešane med trupli (1611)
NOVI VEK
prva šlezijska vojna med Avstrijo in Prusijo (1711): dogovorijo se, da bodo ranjence zdravili zdravniki obeh držav, stroške zdravljenja plača država, kateri pripada vojak

sporazum med grofom de Stairom in vojvodo de Noaillesom (1743): bolnišnice na obeh straneh naj bi bile nedotakljive in vzajemno varovane

leta 1762 Soubise in Brunswick priznata mesto Pyrmont za nevtralno in nedotakljivo področje; to je prvi primer sanitetne in varnostne cone

NOVI VEK
Jean Jacques Rousseau(1712-1778): »Vojna ni odnos človeka do človeka, ampak odnos države do države, v kateri so posamezniki samo slučajni sovražniki, in to niti ne kot ljudje ne kot državljani, ampak kot vojaki.«

Napoleon je dal številne pobude za zaščito ranjenih in bolnih ljudi v vojni.

leta 1805 je bilo v Angliji ustanovljeno dobrodelno društvo; zbiralo je sredstva za pomoč otrokom, ki so jih prizadele Napoleonove vojne

NOVI VEK
vojna Francije proti Rusiji in Prusiji (1806): ženske so skrbele za ranjene Francoze prav tako kot za Ruse in Pruse

FERDINAND PALASCIANO:
italijanski kirurg med revolucijo leta 1848
pomaga upornikom in pripadnikom redne armade
zaradi tega ga zaprejo
prepričan o pravilnosti svoje ideje, zato jo poskuša razširiti po Italiji, Franciji, Švici in Nemčiji

GLAVNI VZROKI ZA NASTANEK RDEČEGA KRIŽA
tehnološki napredek povzroči razvoj novih vrst orožja, ki terjajo še več žrtev ter hujše poškodbe
pojavijo se epidemije (predvsem kuga)
slaba vojaška saniteta- pride do pomanjkanja ljudi tako na bojiščih kot tudi za poljska dela, obrt in nastajajočo industrijo
razvoj proizvajalnih sredstev, rušenje fevdalizma, pojav buržoazije in kapitalizma
pojav socializma
VOJNA NA KRIMU 1853-1856
vojna med Rusijo in Turčijo

Turčiji se pridružijo Anglija, Francija in Sardinija

razmere v bolnicah in na bojišču so neznosne;
VOJNA NA KRIMU 1853-1856
Florence Nightingale l. 1853 s 37 gojenkami odpotuje na Krim, kjer ji uspe zmanjšati umrljivost s 50 na 30; vojaki jo kličejo žena s svetilko
BITKA PRI SOLFERINU 24. junija 1859
rodi se ideja o stalni organizirani pomoči in mednarodni zaščiti ranjencev
potekala je med Italijani, Avstrijci, Francozi
poljske bolnišnice so nasprotniki napadali ter pobijali ranjence in zdravnike
Henry Dunant:
organiziral je bolnišnice v hišah, šolah in na cestah
ljudi spodbujal, da so pričeli pomagati ranjencem
prepričeval voditelje držav k miru in pomoči prizadetim ljudem v vojnah
napisal knjigo Spomini na Solferino, ki doživi v svetu velik odmev
v knjigi je dal konkretno pobudo za ustanovitev nacionalnih odborov in društev, ki naj bi v mirnem času usposabljali bolničarje za pomoč ranjencem in bolnikom na bojišču

REALIZACIJA DUNANTOVIH IDEJ
Ženevsko društvo za javno blaginjo
namen društva je bil širiti človekoljubnost
navdušilo se je za Dunantove ideje
društvo 9. februarja 1864 ustanovi odbor peterice
Odbor peterice
nadaljeval naj bi delo v smeri Dunantovih predlogov
člani odbora: predsednik obora general Guillaume-Henry Dufor, Gustave Moynier, zdravnika Louis Appia in Theodore Mounoir ter Henry Dunant.
HENRY DUNANT
začetnik ideje o RK
živi od1828 do 1910
živel je za korist drugih in blaginjo človeštva

MEDNARODNA KONFERENCA 1863
odbor peterice (od leta 1863 Ženevski komite za pomoč ranjencem, nato Mednarodni komite za pomoč ranjencem, od leta 1864 Ženevski mednarodni komite, od leta 1875 Mednarodni komite Rdečega križa)

v Ženevi sklicana konferenca za pomoč ranjencem v vojni (26. oktober 1863)

državniki so sprva z nezaupanjem gledali na poskus peščice humanistov, saj so menili, da se vtikajo v vojaške zadeve
MEDNARODNA KONFERENCA 1863
vabilo na konferenco so prejeli vsi evropski vladarji in mnogo uglednih zdravnikov, pravnikov, vojaških in finančnih strokovnjakov
položili so temelje za ustanovitev Rdečega križa kot mednarodne organizacije (cilj odbora je bil ustanoviti organizacijo za pomoč ranjencem v vseh deželah sveta)
uradni delegati 16 dežel (Avstrija, Baden, Bavarska, Španija, Francija, Velika Britanija, Hannover, Hessen, Italija, Nizozemska, Rusija, Prusija, Saška, Švica, Švedska, Württemberg)


DESET DOLOČIL SPREJETIH NA PRVI KONFERENCI
ustanovitev centralnega odbora za pomoč vojaški saniteti med vojno

ustanavljanje sekcij, ki bodo pomagale temu odboru

soglasnost vlade za izvrševanje nalog in ustanovitev odborov

izvajanje priprav na naloge (v smislu izobraževanja v mirnem času)

pomoč vojaški saniteti z njihovim soglasjem v vojnem času
DESET DOLOČIL SPREJETIH NA PRVI KONFERENCI
delo in pomoč na bojišču pod nadzorstvom vojnih oblasti
možnost za iskanje pomoči pri odborih, ki niso v vojni
možnost za sodelovanje odborov na mednarodnih konferencah
sodelovanje odborov s posredovanjem ženevskega odbora
razpoznavni znak naj bo trak na roki, bele barve z rdečim križem
znak je kmalu postal popularen
na konferenci so se zavzeli tudi za zaščito oseb preko Rdečega križa in za meddržavno spoštovanje nevtralnosti bolnišnic, ambulant in zdravniškega osebja

NASTAJANJE DRUŠTEV RDEČEGA KRIŽA (od 1863 do 1973)

1863 – Ženeva, Württemberg
1864 – Oldenburg, Prusija, Belgija
1866 – Avstrija, Bavarska
1867 – Nizozemska, Rusija
1868 – Japonska, Vatikan, Turčija (v Turčiji 1874 društvo razpuščeno, ponovno ustanovljeno 1876 pod znakom Rdečega polmeseca)
1875 – Črna Gora
NASTAJANJE DRUŠTEV RDEČEGA KRIŽA (od 1863 do 1973)
1876 – Srbija
1878 – Hrvaška
1879 – Slovenija
1914 – BIH
1874 do 1910 – društva v Latinski Ameriki
1904 – Kitajska
do 1919 na celem svetu 28 društev, leta 1934 56, leta 1948 pa 65 in do leta 1973 že 177

PRIZNANI SIMBOLI RDEČEGA KRIŽA
do leta 1876 so imela vsa društva za razpoznavni znak rdeč križ na beli podlagi
Turčija med vojno z Rusijo in Srbijo začne uporabljati rdeč polmesec,temu sledijo tudi druge muslimanske dežele.
leta 1923 Iran izbere znak rdečega leva s soncem na belem polju
eno izmed društev bivše SZ je uporabljalo tako rdeč križ kot rdeči polmesec
PRIZNANI SIMBOLI RDEČEGA KRIŽA
vsi trije znaki so bili uradno priznani leta 1929 v Haagu
leta 1949 si Izrael izbere svoj znak, rdečo Davidovo zvezdo
istega leta so potekali pogovori o enotnem simbolu, vendar so sprejeli zgolj sklep o prepovedi uvajanja novih znakov
znamenje rdečega križa uporablja danes prek 100 držav, rdeči polmesec 16, rdečega leva s soncem pa Iran

UVELJAVLJANJE RDEČEGA KRIŽA
ustvariti pogoje za dejansko delovanje Rdečega križa je pomenilo ogromne spremembe v vojnih običajih, navadah in pogledih, obenem pa tudi pomembne spremembe v vojnem pravu
prva priložnost za preizkus že leta 1864 v vojni med Prusijo in Dansko, ženevski komite je obema poslal svojo delegacijo
bilo je nekaj težav z nespoštovanjem dogovorov, sprejetih na konferenci leto poprej
ugotovitev ženevskega komiteja: sklepe s prve konference bo možno uresničevati le, če se bodo države v mirnem času zavezale k zaščiti ranjencev in delovanju društev RK
DIPLOMATSKA KONFERENCA l.1864 V ŽENEVI
sprejeta 1. ženevska konvencija (zaščita bolnih in ranjenih vojakov ne glede na narodnost), potrjen razpoznavni znak RK

pomeni novo etapo v prizadevanjih človekoljubov za humanizacijo vojne in prispevek k mednarodnemu humanitarnemu pravu (vsestranska pogodba, sklenjena v mirnem času za primer sovražnosti)

ideja Rdečega križa se je počasi prijela

med nemško – francosko vojno 1870 – 1871 nastane centralna služba za vojne ujetnike
DELOVNJE RK PO ŽENEVSKI KONFERENCI
posebej dobro se je RK izkazal v 1. svetovni vojni, dobro je delovala tudi centralna agencija za vojne ujetnike

med 2. svetovno vojno je bil RK postavljen pred nove, težke naloge

dogajale so se hude kršitve določil mednarodnega humanitarnega prava, prav tako še ni bila sprejeta 4. ženevska konvencija o zaščiti civilnega prebivalstva

mednarodni komite ni bil sposoben opraviti vseh nalog, zaradi tega je trpelo predvsem civilno prebivalstvo
DELOVNJE RK PO ŽENEVSKI KONFERENCI
med leti 1939 in 1945 je mednarodni komite RK poslal 76 delegacij s 340 člani, ki so opravili 11.000 obiskov po taboriščih vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva

organizirana velika transportna služba, ki je razdelila 36 milijonov paketov

v povojnem obdobju je RK posredoval v številnih sporih in skrbel za zaščito ljudi: Kuba, Madžarska, Jemen, Ciper, Bližnji vzhod, Nigerija, Pakistan, Bangladeš, Grčija, Koreja, Vietnam…
DELOVNJE RK PO ŽENEVSKI KONFERENCI

svetovna javnost ni bila vedno zadovoljna s posredovanji, a položaj vojnih žrtev je kljub vsem težavam precej izboljšan

v vseh letih delovanja je organizacija RK po vsem svetu rešila več milijonov človeških življenj in še več ljudem olajšala težaven položaj
MEDNARODNE KONFERENCE RDEČEGA KRIŽA
ustanovitvena konferenca RK leta 1863 v Ženevi
1. mednarodna konferenca leta 1867 v Parizu
praviloma se sklicujejo vsaka 4 leta oziroma po potrebi
so najvišji organ mednarodnega RK
sestavljajo jo delegati nacionalnih društev RK mednarodnega komiteja RK, mednarodne federacije in držav podpisnic Ženevske konvencije
do sedaj je bilo 28 mednarodnih konferenc
zadnja mednarodna konferenca leta 2003
LIGA DRUŠTEV RDEČEGA KRIŽA
ustanovljena leta 1919 v Parizu
pobudnik je Henry P. Davison
namen: pomagati ljudem v stiski tudi v času, ko ni vojne, in bolj povezati nacionalna društva
DEJAVNOST LIGE DRUŠTEV RDEČEGA KRIŽA
leta 1921 ustanovi oddelek za podmladek RK, ki ima prvi kongres leta 1924 na Češkoslovaškem
na njeno pobudo se leta 1924 v Parizu sestane Svetovni komite Lige za sestrstvo
leta 1928 organizira prvo mednarodno konferenco o socialni družbi
leta 1948 izberejo dan Dunantovega rojstva – 8. maj – za dan Rdečega križa
NASTANEK IN RAZVOJ DRUŠTEV RK V SFRJ
1866 ženske v Ljubljani ustanovijo društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter njihovim družinam
1879 moški ustanovijo podobno društvo v Sloveniji
1875-1914 Črna gora, Srbija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina podpišejo Ženevske konvencije
1921 združitev v enotno društvo Kraljevine SHS
razpad stare Jugoslavije-razpustitev društva RK, posamezna društva in člani delujejo tudi v vojnih razmerah
11.9.1944, okupacijska oblast aretira vse člane slovenskega RK in jih pošlje v nemška taborišča
OBNAVLJANJE DRUŠTEV RK V NOVI JUGOSLAVIJI
13.5.1944 Josip Broz Tito v Drvarju podpiše odločbo o ustanovitvi RK nove Jugoslavije

dejavnosti v narodnoosvobodilni vojni: pomoč in nega ranjencev in bolnikov, pomoč žrtvam vojne, solidarnostne akcije, organizacija šolanja prostovoljnih bolničark, skrb za otroke padlih borcev
RK JUGOSLAVIJE
deluje v korist vojnim žrtvam še vrsto let po vojni, pomaga pri identifikaciji otrok, išče vojne žrtve
namen:
skrb za zdravstveno osveščanje in vzgojo prebivalstva v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi in socialnimi organizacijami
glasnik boja za mir in spoštovanje osnovnih človekovih pravic, zato je aktiven v okviru mednarodnega RK
RK JUGOSLAVIJE
sprejetje resolucij na mednarodnih konferencah:
resolucija, po kateri vojni zločini ne zastarajo

resolucija o priznanju statusa civilne zaščite

resolucija o boju proti rasni diskriminaciji

resolucija o razširitvi uporabe znaka RK
MEDNARODNE KONFERENCE JUGOSLOVANSKEGA RK
prva svetovna konferenca RK o miru v Beogradu, 1975

mednarodno srečanje mladine RK v Beogradu, 1977

13. Mednarodna konferenca RK v Bukarešti, 1977

15. Mednarodna konferenca RK v Ženevi, 1986
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
1863 se Avstro-Ogrska pridruži 16 ustanoviteljem Rdečega križa

1866 na Kranjskem v Ljubljani ustanovijo "žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom"
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
1879 na Kranjskem v Ljubljani ustanovijo moški ”Domoljubno pomožno društvo deželno"
1900 aktivnosti: priprava na morebitno vojno in dejavnosti v mirnem času, brezplačne kuhinje, bolnišnice, zbiranje oblačil in obutve, usposabljanje prebivalstva za prvo pomoč v vojni
1902 združitev ženskega in moškega društva
1918 društvo RK za Kranjsko prekine zveze z Avstrijskim RK in ustanovi "Slovenski Rdeči križ"
1921 kraljevska vlada v Beogradu sprejme odločbo o delu Rdečega križa na celotnem ozemlju SHS. V Sloveniji ustanovijo banovinski odbor RK in pododbore (danes območna združenja RK)
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
1941 razpad stare Jugoslavije; društva RK so razpuščena. Okupator formira nova društva RK, pod njegovim nadzorom. Italijani ustanovijo RK Ljubljanske pokrajine. Po kapitulaciji Italije pade slovenski RK pod nemško okupacijo
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
1944 ustanovni zbor Rdečega križa Slovenije v Gradcu, v Beli krajini - 18. junija

čas II. svetovne vojne, RK pomaga beguncem, preganjanim, internirancem, predvsem v obliki materialne pomoči

deluje tudi poizvedovalna služba RKS

po vojni se RKS organizira v okviru Rdečega križa Jugoslavije

avtonomno deluje do leta 1991, ko Slovenija razglasi svojo samostojnost in suverenost
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
dr. Drago Marušič, prvi predsednik RKS po II. svetovni vojni




Rdeči križ izdaja zdravila 1947


ZGODOVINA RK SLOVENIJE
1991 RK Slovenije formalno izstopi iz RK Jugoslavije

RK Slovenije
1993 ga mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi prizna kot samostojno nacionalno društvo
mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ga na svoji generalni skupščini potrdi kot novega člana
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
RK Slovenije se drži TEMELJNIH NAČEL Gibanja RK, ki so: 
HUMANOST:
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
NEPRISTRANSKOST:




NEVTRALNOST:
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
NEODVISNOST:





PROSTOVOLJNOST:
ZGODOVINA RK SLOVENIJE
ENOTNOST:





UNIVERZALNOST: