Praktični:
-dr. Stanič: situacija: gospod v ambulatni, se slabo počuti, že cel dan ga boli za prsnico, težje diha. Ker še nimam monitorja, moram gospoda izprašati (občasno jemlje "pršilo" pod jezik, kar olajša bolečine, danes pa mu ni pomagalo) in ga pregledam: sat. 94, RR 90/60 mmHg. Kaj pa zdaj z njim, ker njega res boli? Po vstavitvi i.v. kanala in aplikaciji 3 mg morfija (ni mu bil všeč odgovor zaradi RR) pade skupaj. Grem po ABC in začnem z masažo in dihanjem (samo nakažen), takrat sestra prinese defibrilator, tisti stari v reanimaciji. Pol mu ni bilo všeč, ker nisem prav nastavila (mora bit na padlih, če z njimi monitoriziram, a ne), samo še povem da do 3x defibriliram s 360J in to je to.
-dr. Bručan: snemanje EKG na IPP, me je ena prijazna sestra nadzirala, ampak ni imela pripomb. Krvi nisem jemala, ker ni bilo nobenega primernega pacienta.

Ustni:
-dr. Stanič: terapija anafilaksije (vsa zdravila z dozami, kam apliciramo, kdaj, tekočine), kdaj intubiram tega pacienta - čim prej, ker kasneje to lahko oteži bronhospazem, katera zdravila uporabim za intubacijo z dozami! (naštejem Ketamin do 0,5 mg/kg, etomidat 0,2 - 0,3 mg/kg, sukcinilholin 0,5 - 1,5 mg/kg - s tem se ni strinjal, ker povzroči sproščanje histamina iz mastocitov, pa sem rekla, da verkuronija pa tud ne morem dati na terenu in je rekel, da bi lahko v tej situaciji tudi brez relaksansa intubirala).
-dr. Bručan: analiza EKG - SVT, lepo po vrsti, ritem, frekvenca, p, qrs, t, v mojem primeru so bile denivelacije v II, III, aVF - kaže na ishemijo. Kako bi to zdravila? Katera zdravila, doze, kdaj katero kontraindicirano (če vem, da je prej imel WPW), elektrokonverzija, nato pa še koronarografija - za razrešitev plaka desne koronarke, ki je lahko vzrok ishemije ob tahikardiji v tem primeru. Zahteva znanje, ampak spregleda kakšen kiks. Prijetna izkušnja.
-dr. Batellino: kličejo me v dom ostarelih, kjer se dementna gospa s traheostomo duši. Preverim dihanje - droben curek zraka. Rečem, da to je premalo. Kaj zdaj? Zamenjam kanilo? -Ne! In me vpraša kakšne kanile poznamo. Govorim o različnih materialih... pa pravi, da to ni bistveno, ampak zgolj, ali je navadna, ali pa taka, ki ima notri še eno cevko. Ta gospa ima seveda slednjo in zato vzamemo ven samo to notranjo kanilo, jo očistim in sperem s fiziološko in vstavim nazaj. S tem si močno olajšam delo. Kaj pa če še vedno ni izboljšanja? - Ja lahko je čep nižje v sapniku, ki ga poaspiriramo. Če aspiracija ne uspe, moram to pacientko poslati na ORL ali torakalno krg (nastavim 100 kisik). Nato še o tujku v dihalih v istem domu ostarelih? - spodbujanje kašlja, nato udarci in Heimlich. Gospod postane neodziven. - Sprostim dihalno pot, pogledam v usta in skušam poaspirirati tujek/odstraniti s prsti. - Kaj če ne gre? - Laringoskopiram in z Magillovo prijemalko odstranim tujek. Če še vedno nisem uspešna, konikotomija, predihavanje. Morala sem opisati postopek, pokazati na svojem vratu, kje bi to izvedla. Pazi: pri tujku NE intubiramo, ker tubus sega le nekaj cm pod glasilki, dihalne poti se postopno ožajo in zato se tujek zagozdi precej pred desnim bronhom, kar nam še dodatno oteži oskrbo - lahko onemogoči uspešnost konikotomije.

To je to. Kot so rekli že mnogi pred mano, je ta strokovni res zelo ne-zdrav za mentalno dobrobit pripravnika. Pa srečno vsem, ki vas to še čaka! Ana