I. IZVLEČEK

Epidemiologija je veda o pogostnosti, razporeditvi in vzročnosti pojavljanja kake bolezni ali drugih, za zdravje pomembnih pojavov (poškodbe, alkoholizem, kajenje, prakticiranje nevarne spolnosti itd.) v določeni populaciji in ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike. Ena izmed vej epidemiologije je tudi opisna epidemiologija.
S pomočjo metod opisne epidemiologije opisujemo zdravstveno stanje oziroma breme bolezni v določenem času, prostoru ali pri določenih populacijah s kazalniki, kot so incidenca, prevalenca in umrljivost. Z incidenco merimo število novih primerov, epizod ali dogodkov, ki se pojavijo v določenem obdobju, običajno enem letu. Prevalenca je merilo celotnega števila vseh primerov, epizod ali dogodkov v opredeljenem trenutku (večinoma na določen dan) ali krajšem časovnem obdobju, umrljivost pa pove, koliko prebivalcev je umrlo v določenem časovnem obdobju.
Podatki, potrebni za izračunavanje teh kazalnikov, so na voljo iz stalnih virov (število prebivalcev, število smrti, tudi po vzrokih, incidenca, kjer obstojijo registri), drugače pa jih je treba pridobiti s posebnimi raziskavami.



II. UVOD

Zdravstveno stanje prebivalstva in breme bolezni opisujemo z raznimi kazalci. Med njimi so nekateri zelo splošni, kot npr. pričakovano trajanje življenja, drugi bolj natančni. V zvezi z beremenom bolezni nas zanima, koliko ljudi na novo zboli za določeno boleznijo v določenem času, koliko je vseh bolnikov in koliko ljudi zaradi določene bolezni umre. Te podatke prikažemo s kazalniki, kot so incidenca, prevalenca in umrljivost. Podatke najdemo v stalnih virih in jih zbirajo z zakonom določene državne ustanove, ali pa, če podatki niso na voljo, naredimo za to posebno raziskavo.

V našem delu bomo opisali najpomembnejše kazalnike, s katerimi ocenjujemo zdravstveno stanje prebivalstva.



III. METODE DELA

Za pripravo seminarja smo pregledali gradivo, ki je navedeno v Literaturi.



IV. UGOTOVITVE

Incidenca

Incidenca je število novih primerov, epizod ali dogodkov, ki se pojavijo v določenem (opazovanem) obdobju (običajno eno leto) na določenem prostoru. Incidenca je osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa jo izražamo v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva. Pogostejše bolezni prikazujemo v stopnjah na 1000, redkejše pa na 100.000 prebivalcev.

Če želimo dobiti vpogled v razvojne tendence določenega zdravstvenega problema skozi čas (časovni trend) ali pa pogostost problema med dvema ali več skupinami ljudi, nas prikazi z absolutnimi števili lahko zavedejo v napačne zaključke. Ob primerjavah moramo vedno upoštevati velikost skupin, pa tudi njihove druge značilnosti, kot so npr. starost, spol ali druge, zato izračunavamo specifične stopnje (npr. po starosti = starostno specifična incidenca itd.)

Stopnjo določimo tako, da število ljudi, ki ima proučevan problem (bolezen), postavimo v razmerje do celotne ogrožene populacije (za ta problem). Stopnjo izražamo na 1000 ali 100.000 prebivalcev za določeno časovno obdobje, praviloma eno leto.

Matematični izraz za mero stopnje incidence:

Št.novih primerov v določenem obdobju
Stopnja incidence = ---------------------------------------------------------- x 10n
Št. vseh ogroženih v določenem obdobju

V enačbi število novih primerov predstavlja, na primer število novih bolezenskih primerov v določenem obdobju, v določenem prostoru, medtem ko je ogrožena populacija skupina ljudi, za katere obstaja možnost, da bodo zboleli. Ogrožena populacija mora biti natančno določena (upoštevamo geografske, biološke, ekološke in druge osnove).

Pri letni incidenci predpostavimo, da je ogroženo celotno prebivalstvo, zato uporabljamo v imenovalcu število prebivalcev na dan 30. junija tistega leta. Pri specifičnih stopnjah uporabimo število prebivalcev v tisti skupini, ki nas zanima (npr. samo določene starosti ali samo ženski ali moški spol). Tako npr. pri izračunu incidence raka materničnega vratu, ki je samo ženska bolezen, upoštevamo v imenovalcu samo ženske. Podobno lahko vse stopnje izračunamo samo za moške in samo za ženske tako, da je v števcu število primerov pri določenem spolu, v imenovalcu pa število ljudi določenega spola.

Primer:
Tabela 1: Breme raka v Sloveniji leta 1992 in 2001-incidenca
1992 2001
skupaj moški ženske skupaj moški ženske
Število 7107 3633 3474 9058 4564 4493
Na 100000 356,1 375,2 338,1 454,7 468,8 441,2

Iz Tabele1 je razvidno, da je bilo leta 2001 prijavljenih 9058 na novo z rakom zbolelih ljudi.
Če to pretvorimo v stopnjo incidence, znaša to 454,7/100 000. S stopnjo incidence lahko primerjamo podatke različnih časovnih obdobij (načeloma tudi različnih geografskih področij) in v našem primeru tako ugotovimo, da se je incidenca raka v Slovenij povečala s 356,1/100 000 leta 1992 na 454,7/100 000 leta 2001.
V Grafikonu 1 je predstavljen primer incidence raka na 100.000 prebivalcev po spolu in starosti v Sloveniji leta 2001.







Prevalenca

Prevalenca je merilo za celokupno število obstoječih primerov, epizod ali pojavov v točno opredeljenem trenutku (običajno na določen dan) ali določenem časovnem obdobju.Odvisna je od števila ljudi, ki so zboleli v preteklosti in kažejo znake bolezni še v sedanjosti.

Na povečanje prevalence lahko vplivajo: priseljevanje novih primerov, priseljevanje za bolezen dovzetnih ljudi, odseljevanje zdravih, izboljšanje diagnostičnih možnosti, podaljšana življenska doba kroničnih bolnikov, povečana incidenca. Na zmanjšanje vplivajo: krajše trajanje bolezni, visoka mera smrtnosti, znižanje incidence, imigracija zdravih ljudi, izselitev bolnih, izboljšana stopnja ozdravljivosti primerov.
Prevalenco lahko prikažemo v absolutnih številkah, kar uporabljamo pri spremljanju pojava bolezni. Pri vpogledu v razvojne (časovne) trende določenega zdravstvenega problema skozi čas ali pa v pogostost na raznih področjih nas prikazi z absolutnimi številkami lahko zavedejo v napačne zaključke. Vedno moramo upoštevati velikost skupin in njihove značilnosti, kot so starost, spol, ... Te vrste informacije izražamo v stopnjah.

Stopnjo prevalence določimo tako, da število oseb, ki kaže proučevani problem postavimo v razmerje s celotno ogroženo populacijo.

Št.vseh primerov v določenem trenutku
Stopnja prevalence = ---------------------------------------------------------- x 10n
Št. vseh ogroženih v določenem trenutku

Ogrožena populacija je skupina ljudi, za katere obstaja možnost, da bodo zboleli oziroma bodo dobili značilnost proučevanega problema. To moramo zelo natančno opredeliti. Vedno moramo biti pozorni kaj štejemo za primer: ljudi (bolnike), epizodo (bolezen) ali obisk (uporaba zdravstvene dejavnosti). Ogrožena populacija je del populacije, ki je dovzetna za določeno bolezen oz. jo lahko prizadene nek zdravstveni problem. Pri določanju te lahko uporabimo demografske, ekološke, biološke in druge osnove. Izjemno pomembno je, da določimo merila, s katerimi opredelimo primer. Razlikovati pa moramo tudi med možnim, verjetnim in dejanskim stanjem neke bolezni.

Navadno vzamemo za število ogroženih ljudi število vseh prebivalcev na dan 30. junija v letu, za katerega prevalenčno stopnjo izračunavamo.Podatke o prebivalstvu dobimo iz statističnih letopisov.


Umrljivost

Mera umrljivosti ali mortalitete je kazalec, ki nam pove, kolikšen delež populacije je umrl v določenem obdobju. Stopnjo umrljivosti izračunamo tako, da število umrlih delimo s celotno opazovano populacijo (običajno se uporabi ocenjeno število oseb sredi koledarskega leta) ter pomnožimo s 100 ali 1000 glede na to, ali želimo prikazovati rezultat v odstotkih ali v promilah. Pri redkejših boleznih izražamo stopnjo na 100.0000.

Izraz za splošno umrljivost je:

Št. vseh umrlih
Splošna umrljivost = ------------------------------- x 1000 (ali 100.000)
Št. vseh ogroženih

Za izračun stopnje splošne umrljivosti uporabimo v števcu število vseh umrlih v proučevani populaciji v določenem obdobju, v imenovalcu pa število vseh ljudi proučevane populacije v istem obdobju.

Splošna umrljivost je sicer kazalec, ki lahko zrcali nekatere pojave v preučevanem obdobju (vojne, epidemije, naravne nesreče), je pa tudi kazalec, ki je odvisen od specifičnosti populacije. Specifični dejavniki so starost, spol, zdravstvene značilnosti idr..
Tako specifično stopnjo umrljivosti izračunamo:

Štev. primerov smrti v spec. populaciji
Spec. stopnja umrljivosti = -----------------------------------------------------x 10n
Štev. vseh ogroženih v spec. populaciji

Primer: izračunavanje specifične mere umrljivosti zaradi koronarne bolezni glede na starost, spol, poklic…

V vsakdanjem življenju se velikokrat zgodi, da zamenjujemo pojma umrljivost in smrtnost. Zato je potrebno poudariti, da je umrljívost število umrlih na 1000 prebivalcev v enem letu (sinonim je mortaliteta), medtem ko je smrtnost število umrlih za določeno boleznijo (navadno na 100 bolnih) (sinonim je letalnost).


Kadar pa želimo primerjati dve populaciji, se poslužujemo starostno specifičnih mer ali pa starostno standardiziranih mer, ker na ta način odpravimo možne napačne zaključke ravno zaradi različnih starostnih struktur prebivalstva.

Starostno specifične mere so zanesljive za primerjavo za vsak starostni razred posebej, kadar pa želimo primerjati dve populaciji med seboj globalno oz. splošno nam primerjave po starostnih skupinah lahko otežijo interpretacijo. Takrat se zato poslužujemo starostne standardizacije, ki ima za cilj odpraviti učinke moteče spremenljivke (starosti). Starostno standardizacijo uporabljamo zato, da primerjamo ogroženost z boleznijo med različnimi prebivalstvi, ki imajo ponavadi tudi različno starostno strukturo ali pa takrat, ko v istem področju primerjamo različna časovna obdobja, za katera vemo, da se je starostna struktura prebivalstva spremenila. V svetu je uveljavljen sistem SSS (starostno standandizirana stopnja) oziroma ASR (Age Standardised Rate), kot to imenujejo v svetu. Gre za stopnjo, ki bi veljala za omenjeno populacijo, če bi imela standardno starostno strukturo. Najpogosteje se uporablja svetovna standardna populacija (WSR).

Primer:
Shema 1 in 2 prikazujeta starostno strukturo prebivalstva v vzhodi Afriki in Severni Evropi. Vidimo, da v Afriki prevladuje predvsem mlado prebivalstvo, kar je pomemben podatek pri incidenci raka. SSS (Tabela 2) je večja od grobih mer tam, kjer prevladuje mlajše prebivalstvo od porazdelitev v standardu in obratno, v področjih z več starejšega prebivalstva je starostno standardizirana stopnja raka nižja od dejanske.

Kljub starostni standardizaciji se lepo vidi, da je raka največ v Evropi in S. Ameriki, najmanj v Afriki (Karta 1). Podatek za SSS močno presega grobo stopnjo. Glede na to, da 90 vseh rakov pripisujemo okolju (fizikalnim, kemičnim in biološkim dejavnikom iz delovnega in bivalnega okolja in tistim, ki smo jim izpostavljeni zaradi različnih življenjskih navad in razvad) gre prvenstveno za razlike v tem splošnem okolju.

Shema 1: Piramidna shema starostne strukture prebivalstva v vzhodni Afriki


Shema 2: Starostna struktura prebivalstva v Severni Evropi

Tabela 2: Groba in starostno standardizirana incidenčna stopnja raka pri moških v raznih svetovnih področjih


Crude rate ASR (World)
Eastern Africa 91.0 158.7
Middle Africa 78.1 141.9
Northern Africa 65.8 99.0
Southern Africa 127.4 213.7
Western Africa 51.9 90.0
Central America 100.3 146.1
South America 168.5 216.4
Northern
America 529.7 398.4
Eastern Asia 227.2 219.4
South-Eastern
Asia 94.3 130.4
South Central
Asia 76.3 105.5
Western Asia 104.4 149.5
Eastern Europe 328.3 257.7
Northern Europe 456.6 283.1
Southern Europe 493.2 299.4
Western Europe 525.6 326.4
Australia/
New Zealand 483.9 349.7



Karta 1: SSS pri moški populaciji moški










V. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI

Vsi omenjeni kazalci zdravstvenega stanja kažejo različne sestavine zdravstvenega stanja določene populacije v določenem obdobju. Tako incidenca izraža število novih primerov, v določenem obdobju ( običajno eno leto), prevalenca celokupno število obstoječih primerov v točno določenem trenutku (običajno na določen dan), umrljivost pa število v določenem obdobju. Za relevantnost vseh podatkov je pomembno kakovostno zbiranje in vodenje registrov na nivoju države. Prav v tej kakovosti se države med seboj razlikujejo.
Pri zbiranju podatkov morajo registri in druge ustanove, ki zbirajo statistične podatke delovati v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva ( ZZPPZV ), ki sledi načelom zaupnosti.


VI. LITERATURA

• Premik M. Uvod v epidemiologijo. Medicinska fakulteta. Ljubljana, 1999.
• Primic Žakelj M, Zadnik V, Škrlec F. Nekaj osnovnih pdatkov in zanimivosti iz novega letnega poročila Registra raka za Slovenijo. Onkologija. Junij 2004. Letn.8. Št.1.
• Santos Silva I. Cancer Epidemiology: Principles and Methods. International Agency for Research on Cancer. Lyon, France, 1999.
• Incidenca raka v Sloveniji 2001. Ljubljana: Onkološki inštitut, Register raka za Slovenijo, 2004.
• Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZV). Ur. l. št. 65, 2000.