Označeni so odgovori za katere jaz menim, da so pravilni, ni pa preverjeno.
Tam kjer vprašanje sprašuje po naboljši metodi moraš obkrožiti ENO.


1. Za levostransko srčno popuščanje velja
a) alveolarni edem je najhujša stopnja levostranskega srčnega popuščanja
b) vzroki levostranskega srčnega popuščanja so ishemična bolezen srca, bolezni mitralne zaklopke
c) 1. znak je plevralni izliv

2. Pravilne trditve za oceno srca:
a) srce je normalno veliko, če je na PA projekciji RTG posnetka prsnih organov manj veliko kot 3/4 premera prsnega koša (1/2!)
b) z ultrazvokom lahko prikažemo perikardialni izliv
c) Z MRI ne moremo ločiti med tumorjem in trombom v srcu

3. Na rtg pri mitralni insuficienci opazimo
a) relativno enako povečan L atrij in L ventrikel
b) povečan bifurkacijski kot med glavnima bronhoma
c) znaki L srčnega popuščanja

4. S katero preiskavo odkrivamo septe v plevralnem izlivu? (smo preverili)
a) RTG
b) UZ
c) CT

5. Različni patološki procesi v pljučih
a) imajo lahko podobne ali enake spremembe vidne na RTG in CT
b) imajo lahko podobne spremembe na RTG, vendar jih ločimo na CT
c) korelacija s kliničnimi podatki ne pomaga k zanesljivejši difernecialni dgn

6. Do povečanja hilusov vidnega na RTG pride pri: (smo preverili)
a) sarkoidozi
b) pljučni hipertenziji
c) aspiraciji tujka

7. Prehodnost kalciniranih golenskih arterij najbolje ugotavljamo z
a) doppler Uz
b) DSA
c) CTA

8. Prednost DSA pred CTA
a) je hitrejša?
b) hospitalizacija ni potrebna
c) boljši prikaz drobnih arterij

9. Indikacije za postavitev perkutane nefrostome:
a) travmatsko raztrganje mehurja
b) poškodba sečevoda z iztekanjem seča v trebušno votlino
c) kronične odpovedi ledvic

10. Za preiskavo ozkega črevesja lahko uporabimo
a) jejunoileografijo
b) eneterklizo
c) irigografijo

11. Katere diagnostične metode lahko uporabimo pri tumorjih širokega črevesa
a) irigografija
b) CT trebuha
c) enterokliza

12. Obkrožite pravilne trditve

a. pri bolniku z ulceroznim kolitisom je povečana incidenca karcinoma kolona
b. za diagnostiko ulceroznega kolitisa uporablajmo irigogrfijo, kolonoskopijo, biopsijo
c. ulcerozni kolitis lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi od ust do anusa

13. Zamejitev malignega tumorja pankreasa
a) MRCP
b) UZ
c) CT

14. Diagnoza pljučne embolije
a) DSA
b) CTA
c) ventilacijsko- perfuzijska scintigrafija

15. S čim ne ugotavljamo pljučne embolije?
a) RTG PC
b) spirometrija
c) CTA

16. Izgled pljučne embolije na CTA
a) polnitveni defekt v pljučnih venah
b) polnitveni defekt v pljučnih aa
c) polnitveni defekr v bronihialnih aa

17. Spremembe na notranjih žolčnih vodih ugotavljamo: (smo preverili)
a) UZ jeter
b) perkutana holangiopakreatografija
c) MRCP

18. Stent graft vstavimo pri:
a) zožitvi
b) zapori
c) raztrganju arterije

19. Kdaj punktiramo spremembo pod UZ in ne pod CT?
a) vedno, če je možen pristop
b) če je sprememba večja od 1 cm
c) če sprememba leži v pljučih

20. Kostna atrofija vključuje:
a) periostozo
b) osteoporozo
c) osteolizo

21. Kostna hipertrofija vključuje
a) periostozo
b) endostozo
c) osteosklerozo

22. Koščeni sekvester
a) predstavlja kostno nekrozo
b) nastane pri kroničnem infekcijskem osteomielitisu
c) nastane pri revmatičnih vnetjih

23. Rentgenski znaki akutnega osteomielitisa vkljucujejo
a) osteolizo
b) periostozo
c) osteosklerozo

24. Najobčutljivejša radiološka preiskava pri sumu na osteomielitis je
a) računalniška tomografija (CT)
b) MRT
c) rentgenslo slikanje

25. Za oceno lokalne razširjenosti osteosarkoma je metoda izbora
a) scintigrafija skeleta
b) magnetno resonancna tomografija (MRT)
c) racunalniška tomografija (CT)

26. Za oceno razširjenosti kostnih zasevkov se v klinični praksi najpogosteje uporablja:
a) scintigrafija skeleta
b) CT
c) UZ

27. Pri težjih poškodbah hrbtenice je za prikaz posttravmatskih sprememb znotraj spinalnega kanala najbolj primern preiskava:
a) CT mielografija
b) CT
c) MRT

28. Bolezni in anomalije zunanjega in srednjega ušesa najbolje prikažemo z:
a) MRI
b) CT (ker prikazujemo slušne koščice?)
c) RTG

29. Kako najbolje ločimo posledice zdravljena planocelularnega tumorja in ostanke planocelularnega tumorja v predelu glave in vratu?
a) MRI
b) PET CT
c) CT

30. Kako najbolje prikažemo mukokelo frontalnega sinusa?
a) CT
b) PET- CT
c) digitalni nativni RTG

31. CT obnosnih votlin je metoda izbora pri ugotavljanju
a) širjenja tumorja po možganskih živcih intrakranialno
b) destrukciji ali eroziji skeletnih delov obnosnih votlin
c) kalcinacijah v tumorju

32. Po možganski krvavitvi:
a) se MR signal spreminja s časom
b) hematom na CT je hipodenzen
c) hemosiderin se na MR prikaže hipointenzivno in kaže na stanje po krvavitvi

33. Kakšni so trobozirani venski sinusi, ki imajo v primerjavi z netroboziranimi višje št. na CT preiskavi?
a) hiperintenzivni
b) hiperdenzni
c) hiperehogeni

34. Zakaj je DSA najbolj primerna za opredelitev arterio-venskih malformaciji?
a) Kljub temu, da ni najbolj natančna metoda za prikaz možganskega žilja, prikaže smer pretoka krvi
b) Je najbolj natančna metoda za prikaz možganskega žilja + prikaže smer pretoka krvi
c) Je najbolj natančna metoda za prikaz možganskega žilja, kljub temu, da ne prikaže smeri pretoka krvi

35. Signal intrakranialnega hematoma
a) se s časom spreminja
b) se s časom ne spreminja
c) ostaja enak

36. Najpogostejši možganski tumor pri odraslih:
a) meningeom
b) metastaze
c) gliom

37. Najpogostejši možganski tumor pri otrocih:
a) mestastaze
b) astrocitom (pilocitni)
c) ependimom

38. Signal cističnih tumorejv v možganovini je na MR preiskavi:
a) odvisen od njegove vsebine
b) neodvisen od njegove vsebine
c) lahko kaže na vrsto vsebine v leziji

39. Pri multipli sklerozi je tipično:
a) multifokalna razporeditev lezij v možganovini
b) ovoidne oblike sprememb
c) periventrikularna lokalizacija

40. Pri Alzheimerjevi bolezni je atrofija možganovine izražena predvsem:
a) okcipitalno in cerebelarno
b) frontalno in parietalno
c) parietalno, temporalno in v področju hipokampusa