1. Lastnost rentgenskih žarkov pomembne za uporabo v medicini so

a. kratka valovna dolžina (10nm do 0.001nm)
b. pri prehodu skozi snov se ne spreminjajo
c. žarki z majhno valovno dolžino (trdi) se manj absorbirajo kot tisti z veliko valovno dolžino (mehki)

2. Slikanje z magnetno resonanco (MRT)

a. je radiološka tehnologija z najvišjo kontrastno ločljivostjo
b. slikanje je osnovano na registarciji radijskih valov, ki jih oddajo vodikovi protoni v času relaksacije
c. v klinični praksi se večinoma uporabljajo MR tomografi moči polja 1.5 - 2.0T

3. Genetične okvare zaradi ionizirajoči žarkov

a. nastanejo le na gonadnih celicah
b. so lahko vzrok razvojnih malformacij
c. sodijo med stohastične učinke

4. Zaščitn ukrepi pri rentgenskih preiskavah

a. so primarno usmerjeni v zmanjšanje somatičnih okvar
b. so primarno usmerjeni v zaščito profesionalnih rdioloških delavcev
c. za najpomembnejši cilj imajo zmanjševanje povprečne gonadne doze na prebivalca

5. Katere arterije so pomembne za dostop pri perkutanih interventnih posegih

a. arterija femoralis communis (AFC)
b. arterija poplitea
c. arterija interossea

6. Indikacije za vstavitev perkutane nefrostome

a. motnja iztekanja seča iz sečevoda
b. poškodba sečevoda z iztekanjem seča v trebušno votlino
c. kronična ledvična odpoved

7. Najpogostejša slikovna diagnostišna metoda za odkrivanje pljučne embolije

a. CTA pljučnih arterij
b. DSA pljučnih arterij
c. transzofagealni UZ



1a,c 2a,b,c 3b,c 4c 5a 6a,b 7a (rešitve niso vse parv, pisal sem namreč 9. Potrudi se najti napake;)

8. S katero metodo interventne radiologije lahko rešujemo zaporo žolčnih vodov

a. UZ pregled jeter
b. perkutana vstavitev drena v žolčne vode
c. magnetnoresonančna holangiopankreatografija (MRCP)

9. Na kakšen način v intervencijski radiologiji lahko preprečimo poslabšanje delovanja ledvic, ki nastane zaradi ovire v odtoku seča skozi votli sisetm ledvic

a. z premostitvijo ovire z postavitvijo notranjega katetra
b. z ultrazvočno punkcijo
c. z postavitvijo nefrostomskega katetra

10. Kdaj uporablajmo magnetno resonančno tomografijo(MRT) pri sumu na tumor v srcu

a. kot prvo preiskovalno tehniko
b. za potrditev UZ izvida
c. za natančnejši prikaz lokalizacije

11. Obkroži spremembe v mlem krvnem obtoku pri srčnem popuščanju vidne na nativnem rentgenogramu pljuč in srca

a. prerazdelitev pljučnega krvnega obtoka
b. intersticijski edem
c. alveolarni edem

12. Obkroži prednosti UZ preiskave perifernega žilja

a. neinvazivna preiskava
b. ocena zožitev in pretoka
c. uporaba neionskega kontrastnega sredsva

13. Katera so urgentna klinična stanja, ki jih prikaže računalniška tomografija z angiografijo (CTA) toraksa

a. disekcija aorte
b. pnevmotoraks
c. pljučna trombembolija

14. Kaj pomeni pnevmoperitonej

a. prosti zrak v trebuhu intraperitonealno
b. absces v trebuhu
c. ascites v trebuhu





8b 9a,c 10b 11a,b,c 12a,b 13a,c 14a

15. Naštej rtg znake tumorja požiralnika:

a. polipoidna tumorska formacija, ki raste intraluminalno, slaba gibljivost prizadetega odseka stene, zožitev lumna, ulkus
b. širok, kolenasto potekajoč požiralnik, kontrast v širokem curku izteka v želodec
c. gastroezofagealni refluks, izguba normalne periostaltike

16. Kaj je vzrok za ahalazijo

a. gastroezofagealni refluks
b. presnovne in endokrine motnje
c. agenezija ali degeneracija ganglijev Auerbachovega pleksusa

17. Za preiskavo ozkega črevesja lahko uporabimo

a. jejunoileografijo
b. eneterklizo
c. irigografijo

18. Katere diagnostične metode lahko uporabimo pri tumorjih širokega črevesa

a. irigografija
b. CT trebuha
c. enterokliza

19. Obkrožite pravilne trditve

a. pri bolniku z ulceroznim kolitisom je povečana incidenca karcinoma kolona
b. za diagnostiko ulceroznega kolitisa uporablajmo irigogrfijo, kolonoskopijo, biopsijo
c. ulcerozni kolitis lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi od ust do anusa

20. Katere so kontraindikacije za uporabo inrtavenskega kontrastnega sredstava pri CT preiskavi trebuha

a. alergija na jod
b. ledvična insuficienca
c. povišana vrednost serumske amilaze in lipaze

21. Najobčutljivejša radiološka preiskava pri sumu na osteomielitis je

a. računalniška tomografija (CT)
b. MRT
c. rentgenslo slikanje



15a 16c 17a,b 18a,b 19a,b 20a,b 21b

22. Za oceno razširjenosti kostnih zasevkov

a. se v klinični praksi najpogosteje uporablja scintigrafija skeleta
b. CT
c. UZ

23. Pri težjih poškodbah hrbtenice je za prikaz posttravmatskih sprememb na mehkotkivnih strukturah znotraj spinalnega kanala najbolj primerna preiskava

a. CT mielografija
b. CT
c. MRT

24. Najobčutlivejša radiološka preiskava pri sumu na revmatična vnetja je

a. CT
b. UZ
c. MRT

25. Intrakranialno ožilje lahko prikažemo z

a. digitalno subtrakcijsko angiogarfijo
b. CT angiografijo
c. MR angiografijo

26. Naštej nekaj prednosti slikanja možganovine z MRT pri otrocih:

a. je hitra preiskava
b. omogoči odličen prikaz kostnih struktur
c. nič od naštetega

27. Med naštetimi obkrožite sodobne MR metode v nevroradiologiji, katerih osnovni namen ni prikaz natančne morfologije centralnega živčnega sistema

a. funkcionalno slikanje z MR
b. difuzijsko povdarjeno slikanje (DWI)
c. magnetno resonančna spektroskopija (MRS)

28. Katera radiološka preiskava je metoda izbora pri diagnostiki razvojnega zaostanka epilepsij v otroški dobi

a. CT
b. MRT
c. DSA




22a 23c 24c 25a,b,c 26c 27a,b,c 28b
29. Najpomembnejša slabost CT pri oceni poškodb hrbtenice v primerjavi z MRT je

a. neustrezen prikaz poškodb skeleta
b. neustrezen prikaz poškodb medule spinalis
c. neustrezen prikaz hematomov paraspinalno in v spinalnem kanalu

30. So se zmotili in dali kar isto kot je 27. Pol pa smo še nažicali dr. Milioševiča k nas je pazu, da pove rešitev in so ble dve muhi na en mah. Blo je res dbest pisat ta izpit!

31. Pri akutni možganski kapi je prva nevroradiološka preiskava

a. MRT glave
b. CT glave
c. DSA možgankish arterij


32. Preiskava možganskega žilja, ki ima najmanj možnosti pojava zapltov je

a. CTA možganskega žilja
b. MRA možganskega žilja
c. DSA možganskih arterij

33. Pri možganskih arterio-venskih malformacijah dobimo največ informacij o arterijski prekrvavitvi, velikosti nidusa in venski drenaži iz

a. CTA možganskega žilja
b. MRA možganskega žilja s kontrastnim sredstvom
c. DSA možganskih arterij

34. Možganske metastaze

a. najnatančneje prikažemo s CT glave
b. najnatančneje prikažemo z MRT glave
c. imajo v večini primerov obsežen okolni edem možganovine

35. Meningeom

a. je najpogostejši benigni znotrajlobanijski tumor
b. lahko povzroči osteosklerozo vidno na nativnem rentgenogramu glave
c. se na MR galave izrazito obarva po aplikaciji gadolinijevega kontrasnega sredstva

36. Z MRT preiskavo hipofize

a. lahko odcenimo položaj in širjenje tumorjev hipofize
b. lahko opredelimo vrsto in stpnjo izločanja hormonov hipofize
c. lahko odcenimo otsanek in recidiv tumorja po nevrokirurški opeeraciji



29b 31b 32b 33c 34b 35b,c 36a,c
37. Pri karotidni angioplastiki

a. postavimo žilno opornico in uporabljamo zaščito možganov med posegom
b. zožitev razširimo z balonom brez postavlajnja žilne opornice
c. zaščita možganov med posegom ni potrebna

38. Najpogostejši pristop do možganskega žilja je skozi vodilni kateter, ki ga uvedemo skozi

a. radialno a.
b. femoralno a.
c. aksilarno a.

39. Možganske anevrizme lahko izključimo iz oboka

a. endovaskularno s spiralami
b. nevrokirurško s sponkami
c. radioterapevtsko z obsevanjem


40. Po preiskavi ledvic odrijemo tumor. Na večjo verjetnost malignosti kažejo naslednje dodatne diagnostične ugotovitve

a. metastaze v nadledvični žlezi
b. patološko povečane bezgavke
c. patološko žilje v tumorju





37a 38b 39a,b 40b,c