Pacient: Bipolarna motnja. Vprašala je za diferencialno diagnozo (depresija s psihozo, ponavljajoča se depresivna motnja, ciklotimija, distimija, Hashimoto)

Potem vlečeš listek, ki ga lahko enkrat zamenjaš.

Moja vprašanja:
- Motnje inteligentnosti (samo naštel sem jih in je bilo to to, čisto nič težkega)
- Obsesivno kompulzivna motnja (ko sem povedal definicijo, simptome in zdravljenje, je spraševala še, pri kom se najpogosteje pojavalja - pri OTROCIH! Pomembno je, da prepoznamo in zdravimo. Potem je vprašala, do katerega leta ne smemo dajati antipsihotikov (čeprav jih včasih), odgovor je do 7. leta starosti)
- Antipsihotiki (razlika med tipičnimi in atipičnimi, par predstavnikov in predvsem stranski učinki, se pravi pri tipičnih ekstrapiramidalni in pri atipičnih hematološki in kardiološki na QT interval)

Kolega je imel
- Motnje govora (našteješ)
- Tipi shizofrenij (tudi ni neki ful komplicirala, pač našteješ. Edino podvprašanje: pri kateri so pacienti najbolj suicidalno ogroženi, odgovor je pri postshizofrenski depresiji)
- Benzodiazepini (želela je vedeti par zdravil iz vsake kategorije, se pravi kratko, srednje in dolgodelujoči. Pa kateri je najbolj primeren pri intubaciji, ker ima najbolše mišično relaksacijske učinke - odgovor je APAURIN, torej diazepam)

Rad bi poudaril, da so profesoričina podvprašanja včasih zelo težka, je pa sploh ne zmoti, če ne veš odgovora. Tudi ne upošteva tega kaj preveč pri oceni. Dejstvo je pač, da sprašuje tudi kaj, kar ni v knjigi. Ampak vseeno se mi zdi zelo fajn izbira za ustnega, vzdušje je sproščeno, izpit poteka kot pogovor in ocene so lepe.

Srečno!