Na izpitu smo bile 3 študentke, vse skupaj smo izprašale mladega pacienta s simptomi bipolarne motnje, z negativnimi simptomi shizofrenije, kompulzijami, veličinskimi idejami, hiperkinetičnim sindromom v otroštvu... Za pogovor smo imele 45 min časa.
Sledila je diskusija s profesorjem, najprej je vsem pokomentiral esej, izpostavil je predvsem dobre stvari. Nato smo vsaka poročale en del anamneze in statusa, na koncu smo govorili o diferencialnih diagnozah (čim bolj široko): bipolarna motnja, enostavna shizofrenija, shizoafektivna motnja, shizotipska, shizoidna motnja. Pri vsaki možni diagnozi smo povedale simptome in znake, ki jih je imel pacent in so značilne za določeno bolezen.
Na koncu smo dobile še vsaka tri vpršanja:
1) Bipolarna motnja - značilnosti in zdravljenje
2) Samomorilnost - značilnosti, kaj pacienta vprašamo (3 tipična vprašanja: misli, načrt, morebiten neuspeli poizkus), kam se lahko samomorilno ogrožen zateče po pomoč
3) Zdravljenje OCD (antidepresivi v trojni dozi)
1) Shizofrenija - značilnosti, vrste, zdravljenje
2) Motnje hranjenja
3) Agorafobija in ostale fobije
1) Depresije - značilnosti, zdravljenje
2) Odvisnost od drog
3) Panični napad

Vzdušje je bilo zelo sproščeno, profesor je zelo prijazen, ocenjuje pravično. Pri terapiji je bilo govora predvsem o skupinah posameznih zdravil, če smo znale predstavnika, smo ga omenile. predvsem je potrebno na grobo poznati delovanje in stranske učinke skupin zdravil.