Ustni izpit pri Prof. Dernovškovi je bil dober kot kruh našega bivšega predsednika. Vzdušje je bilo izjemno sproščeno in nikjer ni bilo čutiti nobene napetosti. Profesorica je zelo pozitivna oseba, kar se da sklepati po zelo pogostem nasmehu na njenem obrazu.
Pri njej je tipično, da 2 študenta dobita skupaj 1 pacienta, kasneje pa eden pove anamnezo, drugi status(lahko si razdelita vlogi). Časa za pogovor je več kot dovolj, tudi časa za pripravo imaš nekaj, če si dovolj hiter.

Najina pacientka je imela shizofrenijo. Morala sva povedati kakšno(hebefrensko!!!) in po čem se to vidi. Značilen je izrazit SOCIALNI UPAD, tipičnih blodenj pa ni ali pa niso v ospredju. Možne so tudi halucinacije(najina pacientka je imela slušne). Pri statusu bi še izpostavil, da če je nekdo malo »čudno« oblečen se temu reče SVOJSKOST(ona je namreč imela ogromno nekih zapestnic na roki).

Eseja je prebrala in nama zastavila prvo vprašanje kar iz njega. Eden je moral EKSPLORIRATI stopnjo samomorilne ogroženosti, kar profesorico samo (ona je igrala samomorilko) s pomočjo usmerjenih vprašanj. Drugi je pa moral INTERPRETIRATI EKSPLORACIJO. V bistvu se to sliši veliko bolj zahtevno kot je. Profesorica pa ti ob pogovoru namiguje in pomaga, v končni fazi sploh ni tako težko.

Drugi dve vprašanji sta bili Panični napad in alkoholna odvisnost. Pri paničnem napadu je bistveno to, da se ti ne »zmeša« oziroma možgansko dezintegrira, ampak je bistvo napada to, da se ti bojiš, da se ti bo »zmešalo«. Opisati je bilo treba tudi kaj je razlika med paničnim napadom in panična motnja. Motnja pomeni multiple napade, s strahom pred novimi napadi, napad pa je akuten dogodek. Pri odvisnosti od alkohola pa si moral našteti tistih 5 kriterijev, ki so v učbeniku lepo napisni in kaj so posledice alkoholizma(telesne, duševne bolezni in še nekaj o alkoholnem bledežu).

Tretji vprašanji pa sta bili iz psihofarmakologije in sicer benzodiazepini (mehanizem delovanja, po 1 predstavnik dolgo,srednje in kratko delujočih skupin in 5 učinkov, ki jih povzročajo) ter Litij. Zakaj se ga uporablja in kakšni so stranski učinki. Vprašala je po 3 najpogostejših stranskih učinkih, ki so tremor (predvsem fini tremor v desni roki), golša(posebej pogosta pri ženskah) in intoksikacija. Nefrogeni diabetes insipidus pa je izredno redek(ona je videla samo 2 primera do sedaj). Stalno je treba meriti koncentracijo litija v krvi, ker lahko v skrajnih primerih pride do intoksikacije. Na koncentracijo izrazito vplivata ledvična insuficienca ter hidracija/dehidracija. Ob previsokih koncentacijah pa pacienti umrejo zaradi dihalne odpovedi (litij vpliva toksično na podaljšano hrbtenjačo na dihalni center).

Za zviševanje ocene pa sva bila vprašana motnje hotenja(samo našteti, točno tako kot je v učbeniku, tudi s podtipi) in motje zavesti(spet samo našteti, točno tako kot je v učbeniku).