Najprej pokomentira esej, vglavnem če se s čim ne strinja. Pri meni se ni strinjala, da je druzinska psihoterapija pogosto indicirana pri tezjih dusevnih motnjah enaga člana druzine. To je razumela kot da druzinski član, npr. mati, rabi psihoterapijo, ker je sama tako prizadtea zaradi otrokove bolezni, pa sem ji pol razlozila, da sem mislila, da gre za vključevanje druzinskih članov v terapijo zato, da lahko ustvarijo najboljse pogoje za bolnika, da se izobrazijo, naučijo reagirat ob poslabsanjih. Vglavnem to ni druzinska psihoterapija ampak izobrazevanje svojcev.

Potem je to temo navezala in me vprasala o druzinski psihoterapiji, hotla je da naj povem prav kako si predstavljam da to zgleda, kaj se v bistvu dogaja, kaj in koga zdravijo.

Moj pacient je mel depresijo. Vprasala me je o depresivnih blodnjah pa se nisem mogla spomnit teh s hudo krivdo. Ful je pomemebno direkt vprasat pacienta a ma hud občutek krivde, jaz sem to pozabila, pa sem zaključila, da ni blodnjav ampak to so seveda blodnje in ful pogoste pri depresiji.

Depresiven bolnik je mogoče tut mal neugoden ker nerad odgovarja in te sam na nič ne napelje, tko da mores kar mislit kaj si se pozabu.

To je blo v bistvu vse kar me je vprasala iz teorije. Pa se nekej, moj pacient je bil enako star kot jaz zato mi je blo nekak samoumevno, da ga tikam, pa mi je rekla, da je to velika napaka. Treba prej vprasat če se strinja.