4 smo jo meli...vsak je dobil svojega pacienta (mislim da so bli vsi s paranoidno shizofrenijo) in eno uro časa, potem pa smo posamezno hodili k njej. vsak bil not približno 30 - 45 minut. najprej komentira esej in te mogoče kej povpraša iz njega (ful ceni, da napišeš tudi svoje mnenje, še posebej, če je tako kot je njeno ;))) torej da si zelo naklonjen do bolnikov, da poudarjaš kok je pomembed odnos zdravnik - pacient, da po možnosti omeniš tudi pomen rehabilitacije in skupnosti...) potem pa začneš z anamnezo in statusom. predvsem pr statusu priporočam, da greš kar po vseh točkah, ki so v knjigi (znaki duševnih motenj al kako je že naslov) in omeniš vse kar ima in tudi česa nima. in uporabljaš termine (disociiranost, logoreja, katatonski znaki, stereotipije itd...). lahko te vmes prekinja, kej popravi, vpraša...ampak ne se zmest :) mene je naprimer podučila o pomenu besede avtizem pri shizofreniji. (moj je bil ful vesel, z veseljem se je pogovarju, baje imel tudi veliko prijateljev, zato sem rekla da ni avtističen in je bila jezna, ker je seveda bil) pomeni namreč samo to, da živi v svojem svetu (pa ni nujno da je tudi vase zaprt, da ima težave s komuniciranjem itd). ampak je rekla da to v knjigi nejasno piše in da zato ne bo nič na oceno vplivalo (in tudi ni). no in potem sva iz tega prišli kar na prvo teoretično vprašanje - avtizem pri otrocih. (zato sva malo preskočili dejansko diagnozo, DD in možnosti zdravljenja pri mojem pacientu, kar drugače tudi vpraša). zanimalo jo je kaj točno je značilno pri njih in potem, če je duševna manjrazvitost oz. nižja intelegenca vedno povezana s tem. tukaj je bila čisto impresionirana, ker sem ji povedala, da obstaja nek t.i. spekter avtističnih motenj in da obstaja aspergerjev sindrom. (hvala za boston legal in vse druge serije, za katere porabim čist preveč časa!!! :P ) naslednje vprašanje je bilo zdravljenje depresije. sem začela na veliko o skupinah antidepresivov, ampak mi ni bilo potrebno niti primerov povedat, le kateri so prvi izbor (SSRI) in zakaj (str.učinki). potem pa kaj še lahko uporabimo. odgovor stabilizatorji ji je bil všeč, anksiolitiki pa sploh ne (SSRI nadomestijo tudi njih, tako da se anksiolitikov sploh več ne uporablja - isto velja pri anksioznih motnjah, OCD itd). ampak spet to ni vplivalo na oceno, ker so v knjigi še vedno omenjeni. potem sem omenila še, da so vedno pridružene še različne oblike psihoterapij in je bila zadovoljna. naslednje vprašanje je bilo pa depersonalizacija, čist osnovno tistih par stavkov, ki so v knjigi. iz tega sva pa nekako prišli še na multiplo osebnost. tukaj je spet rekla, da saj me tega ne sprašuje za oceno, ker v knjigi skoraj nič ne piše, ampak da jo zanima, kako si jaz to predstavljam in zakaj do tega pride. (sem malo nakladala, da ponavadi pri otrocih po kakšnem velikem psihičnem stresu, recimo spolna zloraba, je bila spet čist vesela in to je blo to.)
pri ostalih mislim, da je tudi imela kar svoja standardna vprašanja (treba malo pobrskati po medenem srcu, forumu itd), edino, ki malo izstopa so spoznavne motnje. pa mislim, da ji ni bilo všeč, ko je med drugim omenil tudi mišljenje..
aja pa rekla je še, da bo mogoče nehala dajati vprašanja iz prvega sklopa knjige (torej te motnje pa to), ker se ji zdi da študentje tega niso pričakovali in niso dobro obvladali...

moja izkušnja je bila zelo prijetna, vzdušje je bilo sproščeno, tudi ona zelo prijazna, res pa je da najbrž zahteva malo več kot nekateri drugi spraševalci.