Duševno zdravje, 23.10.2013


1. epidemiološke značilnosti samomoričnosti so:
a razmerje moški ženske je 1,5 do 4 moških na en ženski samomor
b globalni količnik samomora je okrog 5 samomorov na 100.000 prebivalcev
c količnik samomora pri mladih upada
d poskusov samomora je 2 x več kot dokončanih samomorov
e samomorilne misli naj bi imelo do 25 ljudi v splošni populaciji

2. osnovna teoretnična izhodišča za psihoterapijo so:
a vedenjsko kognitivna psihoterapija
v poglobljena psihoterapija
c analiza preteklosti
d sistemska psihoterapija
e psihoanalitična psihoterapija

3. vedenjsko kognitivna psihoterapija deluje preko:
a natančne analize pacientove preteklosti
b vplivanja na pacientove kognitivne procese (prepričanja, pričakovanja)
c raziskovanja družinskih odnosov
d sistematičnega izpostavljanja virom simptomov
e reševanja problemov

4. psihiatrično anamnezo sestavljajo:
a osebna anamneza
b opis pacienta
c pacientove kognitivne sposobnosti
d družinska anamneza
e aktualna pritožba (problematika)

5. ocena duševnega stanja (status praesens) NE vključuje :
a mišlejnje
b razpoloženje in čustvovanje
c zavest in orientiranost
d travmatske dogodke
e uvid

6. psihiatrični izvid sestavljajo:
a natančen opis dimenzij pacientove osebnosti
b ocena duševnega stanja
c psihiatrična anamneza
d EEG in CT glave
e laboratorijski izvidi krvi

7. pomembne blodnjave vsebine so:
a preganjalne
b prisilne
c nanašalne
d erotične
e fobične

8. glavne vsebinske motnje mišljenja so:
a blodnje
b miselne zadrge
c prevalentne misli
d prisilne misli
e neologizmi

9. med mite (neresnice) o samomoru sodijo:
a če se človek po daljši depresivnosti nenadno razvedri, je samomorilno lahko še bolj ogrožen
b kdor se je enkrat odločil za samomor, ta ne okleva
c poskus samomora je izraz človekove stiske in ga je vedno potrebno vzeti resno
d pogovarjati se o samomoru je nevarno, saj lahko sproži misli na samomor
e vsake izjave o samomorilnosti ni potrebno vzeti resno

10. za frontotemporalne demence ni značilno:
a stereotipno vedenje
b anomija
c kopičenje amiloidne beljakovine beta
d inkluzije z beljakovino tau
e atrofija čelnega režnja

11. organska duševna motnja se lahko kaže kot
a psevdopsihotična osebnost
b psevdodepresivna osebnost
c psevdonevrotična osebnost
d psevdodependentna osebnost
e psevdoshizoidna osebnost

12. za zdravljenje demenc ne uporabljano
a zaviralcev AchE
b antidepresivov
c modulatorja NMDA receptorjev
d antipsihotikov
e psihostimulansov

13. za depresijo v starosti ni značilna
a globoka žalost ?
b številne telesne težave
c težave s spominom
d apatija
e samomorilna ogroženost

14. paničnim napadom podobna stanja v starosti ne pričakujemo pri
a prolapsu mitralne zaklopke
b hipertirozi
c kronični obstruktivni pljučni bolezni
d zastrupitvi z benzodiazepini
e zastrupitvi s simpatikomimetiki

15. med vedenjeske in psihične simptome demence ne sodi
a depresija
b afazija
c nespečnost
d halucinacije
e tavanje

16. za bolnike z demenco velja
a primitivni refleksi se običajno pojavijo v srednjem stadiju demence
b zmožnost nebesednega sporazumevanja izgubijo prej kot zmožnost besednega sporazumevanja
c lahko so vznemirjeni, ko se vidijo v ogledalu
d običajno prej pozabijo letnico rojstva kot starost
e napisano besedilo ni čitljivo zaradi tresenja rok

17. bolnik z demenco je lahko vznemirjen zaradi
a pomanjkanja orientiranosti
b prividov
c retence urina
d predpisanih zdravil
e vsega naštetega

18. obrkoži pravilno trditev
a depresija poveča verjetnost za vaskularne zaplete pri diabetesu
b depresija zmanjša verjetnosti za nastanek diabetesa
c ni povezana z zaznavanjem bolečine
d depresija ne vpliva na smrtnost pri kronični obstruktivni pljučni bolezni
e depresija zmanjša verjetnost za nastanek demence

19. haptične halucinacije
a uvrščamo med halucinacije telesnega občutka
b so halucinacije, ki se nanašajo na notranje organe
c so halucinacije, ki zajemajo le površino telesa
d predstavljajo hudo popačene občutke o patološko doživljanjih spremembah notranjih organov
e so halucinacije, ki zajemajo tudi neposredno dostopne telesne votline

20. delirantno skaljena zavest
a se pojavlja izključno pri odtegnitvi od psihoaktivnih snovi
b se pojavlja pri različnih psihičnih motnjah
in jo uvrščamo med
c kvalitativne
d kvantitativne
e mešane motnje zavesti

21. med motnje zaznavanja uvrščamo:
a haptične halucinacije
b zaznavne anhedonije
c iluzije
d spominske halucinacije (to so motnje predstavljanja)
e akoazme (poki,piski, tisto, kar ni formirano v obliki govora besed)

22. okvirno oceno intelektualnih sposobnosti postavimo
a le z rezultatom opravljenih testov za oceno inteligentnosti
b na osnovi anamnestičnih podatkov o šolanju in delovni učinkovitosti
c z oceno sposobnosti razumevanja, govornega izražanja, splošne razgledanosti, zanimanj preiskovanca
d z oceno preiskovančevih sposobnosti
e po heteroanamnestičnih podatkih

23. tveganje za razvoj duševnih motenj pri otroku povečujejo:
a duševne motnje pri drugih članih družine
b neugodne življenjske razmere družine
c kronična telesna bolezen otroka
d slabe zgodnje čustvene izkušnje
e slabša splošna prilagodljivost otroka

24. v izvid o duševnem stanju preiskovanca sodi opis:​​????????
a intelektualnih sposobnosti
b glavne navedbe iz anamneze
c zaznavanja
d spominskih sposobnosti
e že prej postavljene diagnoze

25. diagnozo izoliranih motenj v razvoju lahko postavimo:
a pri duševno manjrazvitih otrocih
b pri otrocih s senzorično ali drugo nevrološko motnjo
c kadar se taka motnja izrazi pri otroku, ki je bil deležen ustreznih vzgojnih spodbud
d kadar neka nižja otrokova sposobnost hudo skrbi ali moti njegove starše
e kadar so druge sposobnosti otroka normalno prisotne

26. oseba z blago duševno manjrazvitostjo:
a ne more sama skrbeti zase in za svoja osnovna življenjska opravila
b se težje prilagaja na vsakodnevne življenjske obremenitve
c ima druge duševne motnje enako pogosto kot duševno ustrezno razvite osebe (bolj pogosto)
d nujno potrebuje psihiatrično zdravljenje
e ima potrebo po vključenosti v socialno okolje

27. Kaj je skupnostna psihiatrija?
A psihiatri delajo delajo z družino in delodajalci
B povezano delovanje vseh služb za duševno zdravje v lokalem okolju
C psihiatrični timi, ki obiskujejo paciente po odpustu
D delo nevladnih organizacij skupaj s psihiatri​​????
E dnevni centri in dnevne bolnišniče

28. klinično samomorilno ogroženost razmeremo iz:
a samomorilnih načrtov
b razmišljanj o sebi
c samomorilnih misli
d poskusov samomora v preteklosti
e travmatskih izkušenj

29. kaj je indeks izraženih čustev?
A razmerje med pozitivnim in negativnim čustovanjem
B stopnja strahu in predsodkov
C merilo za izražanje jeze s kritičnimi pripombami
D mera za izražanje pretirane čustvene zavzetosti
E merilo za izražanje pretirane skrbi pokroviteljstva

30. kako lahko obvladujemo stigmatizacijo
s s protestom
b z izobraževanjem
c s prepričevanjem
d s tem, da paciente zdravimo v urejenih in novih prostorih (tudi to?)
e z osebnim pričevanjem pacientov, ki so okrevali