Preprečevanje nasilnega vedenja
Doc. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med.
Psihiatrična klinika Ljubljana

Inštitut za raziskovanje in izobraževanje Ozara Ljubljana

Definicija nasilnega vedenja – namerno povzročanje škode, bolečine ali trpljenja
Ločimo:
Verbalno nasilje (zmerjanje, poniževanje, vpitje, izsiljevanje, grožnje)
Nasilno vedenje, usmerjeno na predmete
Nasilno vedenje, usmerjeno na druge osebe
Ukrepi za preprečevanje nasilnega vedenja
Dejavniki pri posamezniku
Dejavniki okolja
Dejavniki pri osebju
Dejavniki pri posamezniku
Razlog nasilnega vedenja
Primarni
Sekundarni
terciarni
Dejavniki pri osebju
Velja “nična toleranca” do nasilja: “Nasilno vedenje je v zdravstveni dejavnosti vselej možno, žal neizogibno, vendar se z njim nikakor ne smemo sprijazniti, ali ga celo dopuščati. “
Razlog “nične tolerance”: dopuščanje oziroma “nagrajevanje” nasilja povečuje nasilje, nasilno vedenje pa povečuje stigmo.
Razlaga, da so osebe z duševno motnje vedno nasilne in da se moramo s tem pač sprijazniti, je zelo stigmatizirajoča in škodi tem osebam in zaposlenim v zdravstvenih ustanovah
Dejavniki tveganja – še nekaj jih naštejmo
V okolju (npr. dolgo čakanje, prenapolnjene čakalnice, neprezračeni prostori)
Pri osebju (prenizka ali previsoka toleranca, osebno zapletanje v konflikte, nepoznavanje zgodnjih znakov grozečega nasilnega vedenja)
Pri bolniku (hipoglikemija, intoksikacija, izkrivljeno doživljanje resničnosti, kratkostičnost)
Pri svojcu (prevelika pričakovanja, premalo pozornosti, razočaranja)
Ocena varnosti v različnih zdravstvenih službah
Ukrepi ob neposredni nevarnosti
Ločimo:
Specifične in splošne ukrepe
Specifični ukrepi
Pravi vrstni red
Primerna opremljenost
Znanje
Primerno število osebja
Splošni ukrepi
Okolje
Usposobljenost osebja
Uporaba instrumentov
Organizacija dela

Zagotavljanje varnosti s primernim delovnim okoljem
Okolje mora dopuščati zaščito in umik
Prostori, ki imajo več vrat
Možnosti hitrega priklica pomoči
Natančni urniki dela
Navodila za primer nevarnosti
Zagotavljanje varnosti s strani osebja
Osebje mora poznati osnove preprečevanja nasilnega vedenja in ravnanja v primeru incidenta
preprečevanje incidentov
deeskalacija ob nevarnosti incidenta
varovalni ukrepi ob incidentu
ukrepi po incidentu

preprečevanje incidentov
uporaba pisnih terapevtskih dogovorov pri občutljivi populaciji
stalna in enaka pravila za vse osebe, ki pridejo po pomoč
spoštljiv odnos do oseb, ki pridejo po pomoč

PRIMER: Klienti si lahko priskrbijo bezodiazepine pri ambulantnem psihiatru, v Centru za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog pa jih ne morejo dobiti.
Ali je v tem centru a) več, b) manj ali c) enako nasilnega vedenja kot v drugih centrih, kjer te možnosti klienti nimajo.

PRIMER: Kje bo več nasilnega vedenja? Ali v centru, ki je lociran sredi zdravstvenega doma v tretjem nadstropju ali v centru, ki je v kleti 200 m stran od bolnišnice in do njega vodi dolg hodnik?

Deeskalacija ob nevarnosti incidenta
Zaznati dejavnike tveganja (razburjenost, napetost, ...)
Hitro ukrepati z zmanjšanjem napetosti in usmerjanjem dejavnosti v smer večanja varnosti

PRIMER: V ambulanto pride bolnik in glasno zahteva recept za uspavalo. Zdravnik reče sestri, da ne bo napisal recepta. Pacient se razburi nad sestro in začne udarjati z roko po mizi in groziti, da bo vse razbil, če ne dobi recepta.
Kaj mora storiti sestra? Kako mora govoriti z bolnikom?
Kaj se zgodi naprej po vaših izkušnjah?
Varovalni ukrepi ob incidentu
Pravila:
Nasilno vedenje je urgentno stanje
Sodelovanje drugih služb je velikokrat potrebno (varnostna služba, reševalci, policija, gasilci)
Specifično ali simptomatsko zdravljenje
Medikamentozni, fizični (vsaj 5 oseb) in kombinirani varovalni ukrepi
PRIMER: Opit in glasen bolnik zahteva metadon za več dni v naprej, čeprav do tega ni upravičen. V centru je samo sestra, ki njegovo zahtevo odkloni. Bolnik začne groziti, nato razbijati inventar, kos stola prileti v sestro.
Kaj mora sestra napraviti?
PRIMER: V prostorih centra se stepeta dva bolnika.
Kaj naj napravi osebje?
Ali kdaj sami posredujemo?
Ukrepi po incidentu
Incidente zavedemo v dokumentacijo
Timska obravnava primera: sprejetje in ustrezna izvedba sprejetih ukrepov (od opozorila do premestitve ali izključitve bolnikov)!
Do nasilnega vedenja ne smemo biti tolerantni ali ga ignorirati
Ne iščemo krivca za pojav nasilnega vedenja in ne iščemo opravičil za nasilno vedenje! Skušamo analizirati proces dela in načrtujemo sistemske varovalne ukrepe za naprej.
Razbremenimo in zaščitimo osebje udeleženo v incidentu!
PRIMER: Po incidentu, ki je opisan na prejšnji strani, sta možni dve rešitvi:
1. bolnik se pritoži nad sestro, da ga je ona razburila in se zato ni mogel obvladati. Del krivde pade na sestro.
2. Analizira se prostor za podeljevanje metadona in ugotovi, da ni bariere med sestro in bolnikom, pri pregledu dokumentacije pa se dodatno ugotovi, da je v zadnejm času večkrat prihajal opit in da je grozil.
Katera rešitev dolgoročno pelje k manj incidentom in boljšemu počutju tima?
Dokumentacija
Natančna, skrbno vodena
V primeru incidenta: vrsta incidenta, časovni okvir incidenta in ukrepanja, udeležene osebe, priče, način ukrepanja, morebitni zapleti in posledice,
Priporoča se uporaba namenskega obrazca.
Postvencija
Pogovor
Vedno se lahko kaj naučimo
Hvala za pozornost