Pisni izpit je potekal kot po navadi - v seminarju pediatrične klinike teste razdeli tajnica in hkrati nadzoruje med pisanjem. Na našem roku sta se pojavili dve novi vprašanji in sicer:

1. Kaj je značilnost spinalne mišične atrofije Werding Hoffman? (b)
a) pojavlja se le pri dečkih
b) deduje se avtosomno recesivno
c) pride do postopnega uničenja mičišnih vlaken (ali nekaj podobnega)

2. Kronična granulomatozna bolezen je posledica; (b)
a) celične imunske pomankljivosti
b) okvare funkcije in števila fagocitov
c) pomankljivosti komplementnega sistema

Pri vprašanju "Kaj lahko najpogosteje pri novorojenčku povzroči S. agalactiae?", ki se je že pojavilo v zbirki vprašanj, je pravilni odgovor dihalna stiska novorojenčka in ne omfalitis, kot naj bi na razpravi povedal dr. Kržišnik, saj pogosto povzroča sepso s pridruženo pljučnico.

Praktični del izpita sem opravljaja na KOOKIT, kjer sem dobila 8-letno deklico z Downovim sindromom in akutno dihalno odpovedjo po pnevmonitisu, ki je nastal kot zaplet noric. Ker je bila deklica sedirana, je anamnezo na kratko povzela zdravnica, sama sem jo le pregledala in nato poročala o ugotovitvah.

Sledil je pogovor o Downovem sindromu, njegovih značilnostih (bolezni, za katerimi pogosteje zbolevajo), o tem zakaj je prišlo do tako hudega zapleta moric pri deklici (imunjske pomanjkljivosti pri trisomiji 21), kaj je sicer najpogostejši zaplet pri noricah (bakterijska superinfekcija kožnih lezij), koliko časa so kužni bolniki z noricami (dokler se ne posušijo vse vezikule, nekateri celo pravijo dokler ne odpade zadnja krasta), kaj so najpogostejši vzroki za akutno dihalno odpoved (bronhiolitis pri malčkih in pljučnica pri starejših otrocih).

Na ustnem delu izpita sem imela doc. dr. Zvonko Rener Primec, ki je bila izredno prijetna izpraševalka. Dobila sem tri vprašanja, o katerih sem začela najprej prosto govoriti, vmer pa me je docentka vprašala še kakšno dotično stvar.

1. Prirojene srčne napake - razdelitev, katera je najpogostejša, nato bolj podrobno o VSD, restriktivni/nerestriktivni defekt, kako se kaže pri dojenčku (tudi o znakih srčnega popuščanja), o šumih in pri kakšnem defektu so najglasnejši (srednji > majhen > velik), kako ukrepaš pri otroku z VSD, kaj je Eisenmengerjev sindrom, kako ukrepaš takrat (takrat je prepozno za zapiranje, v poštev prideta le presaditev pljuč in srca), katera prirojena srčna napaka je taka, da je pri njej ukrepanje neodložljivo (transpozicija velikih žil) in kako postopaš takrat.

2. SB tip 1 - prezentacija, sprememba metabolizma - katabolizem in kaj točno se dogaja, zakaj pride do ketoacidoze in kako se to kaže, potem zakaj otrok diha hitro in globoko (kompenzacija metabolne acidoze), kako ukrepaš pri še neprizadetem otroku (oralna rehidracija in injekcija inzulina) in kako pri prizadetem (iv bolus tekočine, iv inzulin), zakaj se glukoza v krvi ne sme zniževati prehitro (možgansk edem), kako prepoznaš možganski edem v praksi (edem papile, široke zenice, motnje dihanja in zavesti...)

3. Hiperbilirubinemije - razdelitev: direktne in indirektne, ker sem omenila STORCH, jo je zanimalo kaj pomeni akronim, katera je med indirektnimi najpogostejša (fiziološka), ali je hiperbilirubinemija zaradi dojenja nevarna (ne), katera podobna vrsta hiperbilirubinemije je zelo nevarna (Lucey-Driscol sindrom).

Sledil je še krajši pogovor o novem učbeniku za pediatrijo, vpis (zelo lepe) ocene in stisk roke. Res prijetna izkušnja!

Srečno!