To so se veljavne smernice ozivljanja (sicer iz leta 2005)


28. novembra 2005 je prišlo do sprememb v doktrini pri postopkih oživljanja pri otrocih. Glavni namen sprememb je bil predvsem uskladitev z novimi dognanji ter, kjer je mogoče, poenostavljanje navodil zaradi lažjega poučevanja in sprejemanja informacij. Kot vedno navodila temeljijo na podatkih iz pediatrične reanimacije, poleg tega pa so določeni zaključki posledica preučevanja na živalskih modelih ter podatkov, ki so se enostavno prenesli iz postopkov oživljanja pri odraslih. Ta predstavitev temelji na priredbi svetovnega konsenza, ki je podlaga za nova navodila za oživljanje otrok. 1
V novih smernicah je močan poudarek na poenostavljanju postopkov, saj se v veliko primerih zgodi, da otroci ne dobijo prve pomoči predvsem zaradi bojazni človeka, ki daje prvo pomoč, da bo otroka poškodoval. Ta strah je predvsem posledica tega, da se postopki prve pomoči pri odraslih in otrocih razlikujejo. Na živalskih modelih so dokazali, da je tudi samo masaža srca ali nezadostno vpihovanje zraka bolje kot nič. Naši napori gredo torej v smeri tega, da bi naključni opazovalci brez zavor nudili prvo pomoč otroku, tudi če o njej niso natančno poučeni. Še vedno pa obstajajo razlike, saj gre pri odraslih pri nenadnem zastoju srca pretežno za vzrok na samem srcu, pri otrocih je pa zastoj srca ponavadi sekundaren, posledica dihalnih težav in dihalne odpovedi. Glede na to je različen algoritem potreben predvsem za tiste, ki so poklicno vezani nuditi prvo pomoč (ponavadi zdravniki in zdravstveni delavci) in jim je omogočeno tudi ustrezno šolanje.