Krvavitev


Pri krvavitvi gre za izgubljanje krvi iz žilnega sistema. Zaradi tega se zmanjša volumen krvi, zmanjšata se tudi SCP in VP. Vse skupaj pa vpliva na zmanjšanje MVS in le ta na zmanjšanje arterijskega pritiska (Pa). Pa je odvisen tudi od upora periferije, ki so ob krvavitvi poveča zaradi baroreceptorskega refleksa. P periferije lahko naraste do določene vrednosti (do 2 x), bolj pa ne ker lahko pride do hipoksije. Tore lahko R periferije pade za 2 do 2,5 krat, medtem pa lahko MVS bolj pade in se zaradi teg zniža arterijski pritisk.
Odgovor simpatikusa je maksimalen tik po krvavitvi in imamo 80/68 mmHg (če te vazokostrikcije ne bi bilo, bi človek izkrvavel). Znaki krvavitve so pomembniza ugotavljanje predvsem notranjih krvavitev. Simptomi so subjektivni znak, o tem nam pove bolnik. Znaki so objektivni, ugotavljamo jih z klinično preizkavo.

Znaki krvavitve: - bleda koža
- hladna koža
- znojna koža
- tahikardija - povečana frekvenca srca
- midriaza - razširjene zenice

Simptomi: - omotica (omotica je posledica stagnacijske hipoksije medulle oblongate, premajhen
pretok, premalo krvi; omotica nastane zaradi Ż arterijskega pritiska in Ż perfuzije
možganov, ne pa zaradi aktivacije sym.)
- slabost, navsea (slabost, bruhanje; do navsee lahko privede hipoksija)
- žeja (zaradi hipovolemije pride preko atrijskih receptorjev do občutka žeje; poveča se
izločanje ADH, ki je stimulus za žejo
- bolniku se dela črno pred očmi zaradi zmanjšanje perfuzije retine
- zvonenje v ušesih zaradi hipoksije notranjega ušesa
- cenralna hipoksija lahko povzroči tudi bruhanje



Centralizacija krvnega obtoka

Kri se preusmeri v možgane in srce, toda tudi druga tkiva niso brez krvi. Perfuzijski upor v ostalih tkivih ne naraste do maksimuma, zato imajo ta tkiva še nekaj pretoka. Tkiva so hipoksična toda preživijo. V koži pride do maksimalne vazokonstrikcije, namreč telo si lahko privošči visoko zmanjšanje pretoka (ma nemoj). Pomembna je za termoregulacijo. Ledvica so tudi manj prekrvavljena, hipoksija pa lahko vodi v ledvično odpoved in nekrozo ledvičnih tubulov.

Vsa tkiva imajo avtoregulacijo. Simpatikus prevlada nad avtoregulacijo v vseh tkivih, razen v srcu in možganih.

Vp določata SCP in t lak v desnem atriju (Pda a CVP), pomembna je njuna razlika. Pri krvavitvi se ta gradient zmanjša, zato, ker se vene spraznijo. Če izgubljamo 40 krvi bo SCP = CVP. VP pa je enak nič, ni več gradienta, ki je potisna sila.


Diastolični tlak

Diastolični tlak je odvisen od volumna krvi v arterijah, ki je odvisen od tega koliko preteče in koliko odteče v arterije in odvisen je tudi od raztegljivosti arterij.
Po krvavitvi so arterije slabo polnjene. Kljub povečanemu perifernemu uporu, se diastolični in sistolični tlak zmanjšata. 5 minut po krvavitvi se arterijski tlak zmanjša. Frekvenc dihanja se med krvavitvijo poveča zaradi kemoreceptorjev.


Hematokrit

Med krvavitvijo Ht pada, ker intesticijska tekočina prestopi žile. To traja nekaj časa. Poveča se reabsorbcija zaradi zmanjšanega hidrostatskega tlaka kapilar. po 20 minutah postane filtracija enaka reabsorbciji.


V kapilarah bo potekala reabsorbcija, poveča se volumen krvi, krivulja se pomakne navzgor. Nato je filtracija enaka reabsorciji in to traja nekaj časa; med 20 in 40 minut, saj Ht takrat več ne pada. Že na koncu krvavitve po 10 minutah je bilo prestopanje tekočine minimalno. Ht je še malo znižan. Nato pa po 20 minutah ostane enak. Pride do novega stacionarnega stanja, kjer je F enaka R.

Če tekočina prestopa v kri, onkotski tlak krvi pade in pade tudi reabsorbcija, hkrati se hidrostatski tlak poveča, ker se poveča volumen krvi in se poveča arterijski tlak.

Padec tlaka v arteriolah je manjše, ker zaradi povečanega arterijskega tlaka je konstantno znižan in R pade. Zato se vzpostavi ravnovesje med F in R, kljub hipotenziji.

Po krvavitvi izguba krvi in 2,0 litra pač pa je volumen izgubljene krvi manjši, zaradi prestopanja tekočine iz intersticija v kri.
Zakaj je tlak v desnem atriju -2 Izhodišče je 0 mmHg v desnem atriju. Tlak v okolici je lahko -5 mmHg in ta tlak je še vedno pozitiven glede na okolico. Če tlak postaja bolj negativen pride do kolapsa ven, pri tem je VP maksimalen.
Pri največjem VP kolabirajo vene takrat, ko postane tlak v desnem atriju tako negativen, da je VP tedaj največji in pretok tudi največji.


Infuzija fiziološke raztopine

Po infuziji fiziološke raztopine se poveča volumen krvi in narastejo vsi parametri (SCP, MVS, VP, AP). Po 20 minutah infuzije pa začne arterijski pritisk padati, ker je prišlo do povečane filtracije, ki postane večja od reabsorbcije. Ht po 10 minutah takoj pade. Onkotski tlak začne naraščati, tlak pade in volumen krvi tudi.


Transfuzija

Arterijski pritisk po končani transfuziji pade manj, kot pa po infuziji, saj pri transfuziji onkotski tlak ne pade, ker imamo tudi proteine in krvne celice. Hidrostatski tlak naraste in F ni dosti večja od R. AP se ohranja po transfuziji, poveča se tudi venska kapaciteta zato ne pride do hipertenzije.