I. UVOD


Nadledvična žleza je parna žleza v trebušni votlini, ki je obdana s tanko vezivno ovojnico in umeščena na zgornjem polu pripadajoče ledvice. Morfološko in funkcijsko je nadledvična žleza iz dveh delov: skorje in sredice.

Skorja sestoji iz treh delov:
klobčičasta plast (zona glomerulosa)- je tanka subkapsularna cona iz majhnih, kompaktnih celic, združenih v klobčičasta jedra, ki izločajo mineralokortikoide, katerih najpomembnejši predstavnik je aldosteron.
snopičasta plast (zona fasciculata)- je srednja in najširša plast skorje. Celice so organizirane v vertikalne snopiče in izločajo glukokortikoide, med katerimi ima najpomembnejšo vlogo kortizol (pomembno vlogo imata tudi kortizon in kortikosteron) in manjše količine androgenih steroidov.
mrežasta plast (zona reticularis)- notranja plast, ki sestoji iz celic urejenih v mrežasto strukturo. Tvori pretežno androgene (predvsem DHEA), pa tudi manjšo količino glukokortikoidov.

I.1. GLUKOKORTIKOIDI

Sinteza, prenašanje po krvi, odstranjevanje iz organizma

Glukokortikoidi imajo svoje receptorje v skoraj vseh celicah v telesu. To pojasnjuje veliko pestrost njihovih učinkov, ki jih v grobem lahko razdelimo na presnovne, protivnetne, imunosupresivne in druge (glej Razpredelnico 1). Iz skorje nadledvičnice se kortizol izloča v prosti obliki, po krvi pa potuje vezan na proteine, predvsem na CBG (corticosteroid-binding globulin) in albumin. Hormon v vezani obliki je neaktiven; prostega – aktivnega je v plazmi le 10. Celokupna koncentracija kortizola v plazmi je 140-550 nmol/l, njegov razpolovni čas pa je od 60-90min.
Iz krvi se odstranjuje v jetrih, kjer se konjugirajo z glukuronidi ali sulfatnimi skupinami, nato pa se izloči z urinom ali blatom.

Uravnavanje izločanja

1. Primarno je izločanje glukokortikoidov uravnavano z ACTH (adrenocorticotropic hormone), ki ga izloča adenohipofiza (Slika 1); vpliva tako na bazalno sekrecijo kot na povečano izločanje zaradi stresa. Izločanje samega ACTH pa uravnava CRH (corticotropin-releasing hormone) iz hipotalamusa. ACTH se izloča v pulzih in sicer največ zgodaj zjutraj (od 6. do 8.ure) ter najmanj zvečer oziroma ponoči. (=diurnalni ritem).
ACTH se veže na membranske receptorje in aktivira adenilil ciklazo, ki prek cAMP stimulira sintezo encimov, ki pretvarjajo holesterol v prekurzorje steroidnih hormonov.
2. Različne vrste stresa (čustveni, ob poškodbi itd.) spodbujajo izločanje CRH iz hipotalamusa in s tem preko ACTH zvišajo raven kortizola v krvi. Pri tem je pomemben vpliv nekaterih citokinov na izločanje CRH in ACTH (Slika 1). Podaljšani stres lahko uniči normalni diurnalni ritem izločanja ACTH in kortizola.
3. Izločanje tako CRH kot ACTH je po načelu negativne povratne zveze inhibirano preko povišane ravni kortizola. Padec kortizola v krvi pa na isti način stimulira izločanje ACTH. Tudi zdravljenje z eksogenimi kortikosteroidi zavre sekrecijo ACTH, kar lahko ob dolgotrajnem zdravljenju vodi v atrofijo nadledvičnice in tudi za dalj časa oslabi mehanizem izločanja ACTH iz hipofize.