Patoloska fiziologija: vstopni in izstopni kolokviji iz 5 vaj (DM) ter 2 seminarski vaji (2005/2006)


Vstopni kolokvij iz vaje "Metabolizem":

1. Ucinki insulina so
a) lipoliza
b) sinteza prostih mascobnih kislin
c) razgradnja proteinov
d) glikogeneza
e) glukoneogeneza.

[b, d]

2. Ketokisline nastajajo iz aminokislin v procesu
a) glikolize
b) transaminacije
c) oksidativne deaminacije
d) oksidativne fosforilacije
e) beta-oksidacije.

[b, c]

3. Antagonisti insulina v smislu obrambe pred hipoglikemijo so
a) glukagon
b) adrenalin
c) kortizol
d) rastni hormon
e) antidiureticni hormon.

[a, b, c, d]

4. Kljucni encimi glukoneogeneze so
a) piruvat kinaza
b) karnitin-palmitoil transferaza
c) glikogen sintetaza
d) fosfoenolpiruvat karboksikinaza
e) fruktoza-1,6-bisfosfataza
f) piruvat dehidrogenaza.

[d, e]

5. Porabo kisika v organizmu NAJBOLJ poveca
a) tiroksin
b) trijodtironin
c) adrenalin
d) insulin
e) rastni hormon
f) telesna aktivnost.

[f]


Izstopni kolokvij iz vaje "Metabolizem":

1. Kwashiorkor:
a) pri vseh vegetarijancih
b) pri otrocih na materinem mleku
c) pozitivna dusikova bilanca
d) negativna dusikova bilanca
e) povecan kolicnik koncentracij esencialne/neesencialne aminokisline
f) zmanjsan kolicnik koncentracij esencialne/neesencialne aminokisline.

[d, f]

2. RQ je pri zmerni telesni aktivnosti
a) nizji
b) visji
c) enak
kot v mirovanju, poraba kisika pa
d) nekajkrat vecja
e) nekajkrat manjsa
f) enaka
kot v mirovanju.

[c, d]

3. Tik pred koncem 4-urne telesne aktivnosti je kolicina izplavljene glukoze v jetrih
a) vecja
b) manjsa
c) enaka
kot v mirovanju, koncentracija glukoze je blizu
d) zgornje
e) spodnje
meje normale, najvec kisika se porabi za izgorevanje
f) glukoze
g) PMK
h) glikogena.

[a, e, g]

4. Adrenalin porabo kisika
a) zvisa
b) zniza
c) ne spremeni,
ker
d) zmanjsa pretok krvi skozi mozgane
e) uravnava le koncentracijo glukoze v krvi in nima katabolicnega vpliva
f) pospesi katabolne procese.

[a, f]

5. Bolnik z DKA: acetil-CoA-karboksilaza je
a) fosforilirana
b) defosforilirana,
zaradi tega je malonil-CoA
c) vec
d) manj,
kar vodi do
e) povecanega
f) zmanjsanega
delovanja acil-karnitinskega transportnega sistema in
g) povecane
h) zmanjsane
beta-oksidacije PMK.

[a, d, e, g]

6. Do laktacidoze pride zaradi
a) blokiranja glikoliticnih poti v mozganih
b) odsotnosti glukoza-6-fosfataze
c) neoksidiranja piruvata
d) nezadostne perfuzije perifernih tkiv
e) prirojene odsotnosti kljucnega encima GNG
f) insulinske rezistence pri diabetesu tipa 2.

[b, c, d, e]

7. DAHS je
a) akutni
b) kronicni
zaplet, ki se pojavlja pri diabetesu
c) tipa 1
d) tipa 2,
smrt nastopi predvsem zaradi
e) povecane koncentracije vodikovih ionov v krvi
f) osmozne hiperhidracije, ko glukoza pritegne vodo v kri
g) dehidracije, ker je glukoza osmotski diuretik
h) miokardnega infarkta, ker se hitreje odvija ateroskleroticni proces.

[a, d, g]

8. Vstop glukoze v misicne celice
a) pospesi insulin
b) je v postabsorptivnem obdobju hitrejsi kot v absorptivnem
c) poteka ves cas z enako hitrostjo, ker glukoza prehaja s prosto difuzijo
d) je pospesen med elektromehansko aktivnostjo
e) je pospesen edino pod vplivom adrenalina.
f)

[a, d]

9. Akutni ucinki alkohola so
a) hiperglikemija
b) metabolna acidoza
c) respiratorna alkaloza
d) fenilketonurija
e) fruktozna intoleranca
f) hipoglikemija.

[b, f]

10. Izplavljanje alanina je najvecje
a) v stanju ketoacidoze
b) pri dolgotrajnem stradanju
c) pri kratkotrajnem stradanju
d) v postabsorptivnem obdobju
e) v absorptivnem obdobju.

[a]


Vstopni kolokvij iz vaje "Bronhokonstrikcija":

1. Kaj je funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRK)
Vsota rezidualnega volumna (RV) in ekspiracijskega rezervnega volumna (ERV).
[Vazno je, da razlikujes med pojmoma volumen in kapaciteta.]

2. Narisi pV diagram za pljuca z normalno komplianco in vrisi se krivuljo za pljuca s povecano komplianco.
[Prav stejejo tudi, ce narises krivuljo za pljuca + prsni kos, ki je sigmoidne oblike, krivulja za samo pljuca je namrec malce drugacna.]

3. Odgovora na drazenje receptorjev pljucnega drazenja sta _____ in _____.
Bronhokonstrikcija in tahipneja.
[Na navodilih za vajo sta bili sicer omenjeni tudi hiperpneja in dispneja.]

4. Kje se nahajajo centralni kemoreceptorji
V ventrolateralnem delu podaljsane hrbtenjace, pod povrsjem ().

5. Kateri so znacilni parametri za pretok zraka v notranjem segmentu
Vmax=pTP/Rns
[Malce tricky, nekako je pac treba omeniti razliko tlakov, ki jo predstavlja transpulmonalni tlak, in upor notranjega segmenta. Enacba Vmax=Vp/Cp*Rns sama po sebi ni dovolj kot odgovor, ker v njej ne nastopa nikakrsen tlak.)


Izstopni kolokvij iz vaje "Bronhokonstrikcija":

1. Pri povecanem uporu v dihalnih poteh je kompenzacija med vdihom
a) s povecano FRK
b) s povecano komplianco
c) z znizanim alveolarnim tlakom
med izdihom pa
d) s povecano FRK
e) s povecano komplianco
f) z zvisanim alveolarnim tlakom.

[c, d]

2. Pri astmi se v dihalnih poteh nahajajo
a) nevtrofilci
b) plazmatke
c) limfociti Th1
d) limfociti Th2,
ki privabljajo eozinofilce z izlocanjem
e) reaginov
f) interlevkinov
g) bazicnih proteinov
h) levkotrienov.

[d, f]

3. Če pri vagotomirani zivali povecamo volumen mrtvega prostora, se
a) poveca frekvenca dihanja
b) poveca dihalni volumen
c) poveca alveolna ventilacija
d) zvisa arterijski pCO2
e) zvisa arterijski pO2.

[b, d]

4. Žival vdihne aerosol acetilholina in ko se vzpostavi stacionarno stanje (4. faza), se glede na normalno stanje
a) mocno poveca dihalni volumen
b) poveca frekvenca dihanja
c) poveca FRK
d) poveca upor v dihalnih poteh
e) je za enak pretok zraka med vdihom potreben bolj negativen alveolarni tlak.

[b, c, d, e]

5. Bolnik s stabilno kronicno hiperkapnijo
a) lahko izloca normalno kolicino CO2/min, ker hiperventilira
b) lahko izloca normalno kolicino CO2/min, kljub temu da hipoventilira
c) ne more izlocati normalne kolicine CO2/min, ceprav hiperventilira
d) ne more izlocati normalne kolicine CO2/min, zato ker hipoventilira
e) ima tudi hipoksemijo.

[b, e]

6. V opredelitev astme ne sodi
a) alergicna reakcija
b) kronicno vnetje
c) atopicna nespecificna preobcutljivost
d) zmanjsana popustljivost pljuc
e) nespecificno povecana obcutljivost bronhov
f) reverzibilna zozitev dihalnih poti.

[a, c, d]

7. Znizan arterijski pCO2 pri astmatiku ob zmerno hudem poslabsanju nam pove, da
a) ni bronhospazma
b) je obstrukcija dihalnih poti zelo huda
c) je to posledica kemicne regulacije
d) je to posledica refleksnega odziva
e) je to znak, da hiperventilira.

[d, e]

8. Med nastajanjem bronhokonstrikcije je inspiratorni volumen
a) manjsi
b) vecji
c) enak
kot ekspiratorni volumen, med stalno bronhokonstrikcijo pa je inspiratorni volumen
d) manjsi
e) vecji
f) enak
kot ekspiratorni volumen, ker je
g) zmanjsana moc inspiratornih misic
h) povecana moc ekspiratornih misic
i) zvisan alveolarni tlak
j) zvisan transpulmonalni tlak.

[b, f, j]

9. Med mirnim izdihom je plevralni tlak negativen. Za tako stanje je znacilno, da
a) je pretok odvisen od spremembe tlakov v notranjem segmentu
b) je tranpulmonalni tlak odvisen od volumna pljuc
c) je pretok odvisen od upora v celotni dihalni poti
d) na pretok vpliva alveolarni tlak
e) se tocka enakih tlakov nahaja v srednjih bronhih.

[b, c, d]

10. Test FEV1: Pri
a) astmatikih
b) emfizematikih
c) vseh ljudeh
je razlika tlakov po prvi sekundi
d) manjsa
e) vecja
f) enaka.

[c, d]


Vstopni kolokvij iz vaje "Krvavitev":

1. V diastoli se drazenje baroreceptorjev
a) zveca
b) zmanjsa
c) ne spremeni.

[b]

2. Katera izmed nastetih enacb predstavlja Starlingov zakon
a) p*r/d
b) Silo doloca raztegnjenost misic.
c) pretok=p/R
d)

[b]

3. V tkivu z dolocenim srednjim arterijskim tlakom zozimo zilo (arteriolokonstrikcija). Posledica je
a) zvecana filtracija iz kapilare v intersticij
b) zvecana reabsorpcija iz intersticija
c) ni posledic.

[b]

4. Minutni volumen srca se zmanjsa, ce se zmanjsa
a) volumen krvi
b) kontraktilnost srca
c) periferni upor
d) podajnost ven.

[a, b]

5. Zakaj je hitrost toka krvi v kapilarah najmanjsa
a) Ker je tlak tam najvecji.
b) Ker je presek tam najvecji.
c)

[b]

Izstopni kolokvij iz vaje "Krvavitev":

1. Infuziji fizioloske raztopine izkrvavljencu sledi
a) prestop tekocine iz intersticija v zile
b) prestop tekocine iz zil v intersticij,
in sicer zaradi:
c) znizanega koloidno-osmotskega tlaka
d) zvisanega koloidno-osmotskega tlaka
e) znizanega hidrostatskega tlaka
f) zvisanega hidrostatskega tlaka.

[b, c, f]

2. Aktivacija simpatika poveca upor v zilah
a) mozganov
b) ledvic
c) koze
d) prebavil
e) misic
f) koronarnih.

[b, c, d, e]

3. Neposreden vzrok za padec SCP po krvavitvi je
a) venokonstrikcija
b) arteriolokonstrikcija,
posreden pa:
c) venokonstrikcija
d) arteriolokonstrikcija.

[a, d]

4. Tonus simpatika je maksimalen
a) takoj po krvavitvi
b) tik pred infuzijo
c) tik pred transfuzijo
d) takoj po infuziji
e) 25 minut po infuziji.

[a]

5. Infuziji sledi
a) zvecan venski priliv
b) zvecan periferni upor
c) zvecana srcna frekvenca
d) zvisan koloidno-osmotski tlak v zilah
e) zvecana frekvenca impulzov z baroreceptorjev.

[a, e]

6. Hipoksija pri krvavitvi nastane predvsem zaradi
a) zmanjsane oksiforne kapacitete krvi
b) zmanjsanega pretoka krvi
c) hipoventilacije
d) premika saturacijske krivulje Hb z O2 v levo
e) znizane telesne temperature.

[b]

7. Transfuziji sledi
a) zvisan SCP
b) zvisan tlak v desnem atriju
c) zvisan periferni upor
d) zvecana frekvenca impulzov z baroreceptorjev
e) zvisan srednji kapilarni hidrostatski tlak.

[a, b, d, e]

8. Prevelikemu venskemu prilivu pri transfuziji in nezmoznosti levega srca za precrpanje sledi
a) periferni edem
b) pljucni edem (kongestija)
c) mozganski edem
d) dispneja
e) nabrekle vratne vene.

[b, d, e]

9. Circulus vitiosus in pozitivne povratne zveze
a) zvisana koncentracija renina v plazmi
b) prizadetost miokarda
c) zvecana aktivnost simpatika
d) stagnacijska hipoksija podaljsane hrbtenjace
e) prestop tekocine iz intersticija v zile
f) znizano ojacanje vazomotoricnega centra.

[b, d, f]

10. Baroreceptorski refleks sodeluje pri
a) zmanjsanju perifernega upora
b) znizanju hidrostatskega tlaka v kapilarah
c) znizanju SCP
d) zvecanju srcne frekvence
e) prerazporeditvi pretoka krvi skozi posamezne organe.

[a, b, d, e]


Vstopni kolokvij iz vaje "Vnetje":

1. Zgodnjo fazo akutne hiperemije povzroci
a) zmanjsana aktivnost simpatikusa
b) histamin
c) zvisan hidrostatski tlak v intersticiju
d) zvecana permeabilnost kapilar in venul
e) glukokortikoidi.

[b, baje po nekaterih knjigah tudi e, ampak nismo uspeli cisto razjasniti]

2. V vnetiscu je
a) zvecana permeabilnost kapilar in venul
b) zvisan onkotski tlak v intersticiju
c) levkocitna infiltracija
d) zvecano nastajanje interlevkina-1.

[a, b, c, d]

3. Prepustnost mikrocirkulacije je zvecana zaradi
a) arteriolodilatacije
b) skrcenja endotelijskih celic
c) kemicnih mediatorjev.

[b, c]

4. Mediatorji vnetja nastajajo iz
a) beljakovin v plazmi
b) aminokislin (npr. histidina)
c) proteoglikanov
d) triacilglicerolov
e) fosfolipidov.

[a, b, e]

5. Histamin nastaja v
a) tkivnih bazofilcih
b) nevtrofilcih
c) endotelijskih celicah,
njegov ucinek pa je
d) arteriolodilatacija
e) zvecana permeabilnost kapilar in venul
f) kemotaksa.

[a, d, e]


Izstopni kolokvij iz vaje "Vnetje":

1. Razlika onkotskih tlakov med plazmo in intersticijem je ob vnetnem edemu
a) zmanjsana
b) zvecana
c) nespremenjena
in zaradi tega je moznost resorpcije edema
d) otezena
e) olajsana.

[a, d]

2. Prostaglandini nastanejo z encimom
a) ciklooskigenazo
b) lipoksigenazo,
[c in d sta bila nekaj v zvezi s fosfolipidi]
Vnetne ucinke
e) zvecajo
f) zmanjsajo.

[a, , e]

3. Na nastanek edema ne vpliva
a) zvecana permeabilnost ven
b) levkocitna infiltracija
c) inhibicija ciklooksigenaz
d) aksonski refleks.

[c]

4. Aspirin inhibira nastanek
a) kalikreina
b) bradikinina
c) prostaglandinov
d) levkotrienov.
e)

[c]

5. Glukokortikoidi
a) zvecajo
b) zmanjsajo
moznost brazgotinjenja (nastanek veziva) in
c) omogocajo
d) onemogocajo
sirjenje infekcije po telesu.

[b, c]

6. Permeabilnost venul in kapilar je zvecana zaradi
a) razlicnih vnetnih mediatorjev
b) poskodovanih endotelijskih celic
c) arteriolokonstrikcije
d) aksonskega refleksa.

[a, b, d]

7. V stanju pasivne hiperemije so prisotni
a) edem
b) zmanjsan pretok krvi
c) lokalna acidoza
d) zvecan pretok krvi
e) primarna hiperalgezija.

[a, b, c, e]

8. Sistem komplementa se aktivira
a) s proteolizo
b) z lipolizo
c) s peroksidacijo
in povzroca
d) kemotakso
e) povecano fagocitozo.

[a, d, e]

9. Za zvisano temperaturo v vnetiscu glede na okolico je odgovoren/a predvsem
a) lokalno povecan metabolizem
b) vnetni edem
c) arteriolodilatacija
d) pasivna dilatacija kapilar.
e)

[c]

10. Na vaji smo po vbrizgu strupa anestezirani zivali opazovali
a) oteklino
b) rdecino
c) toploto
d) bolecino
e) moteno funkcijo.

[a, b, c]


Vstopni kolokvij iz vaje "Bolecina":

[Kolokvij je bil v dveh izvodih, ki sta imela zelo podobno stukturirana vprasanja. Razlike med njima so podcrtane in locene s posevnico. Napisani odgovori so samo primer tistega, kar naj bi bilo prav, variacije so vsekakor mozne.]

1. Kaj je prag za zaznavo / prag za toleranco bolecine

To je tista jakost drazljaja, ki jo preiskovanec zazna kot boleco v polovici poskusov.
/
To je tista jakost drazljaja, pri kateri postane nadaljnja stimulacija za preiskovanca nevzdrzna.

2. Navedi vsaj eno funkcijsko / morfolosko lastnost nociceptorjev.

Imajo visok prag vzdraznosti, se slabo adaptirajo in se lahko senzitizirajo.
/
So prosti zivcni koncici in jih delimo glede na tip vlakna, ki prenasa zivcne impulze do centralnega zivcevja, na hitro prevajajoca A-delta vlakna in pocasi prevajajoca C vlakna.

3. Kaj ni posledica / je lahko posledica drazenja nociceptorjev
a) Umaknitveni refleks.
b) Aktivacija simpatika.
c) Zaspanost.
d) Usmerjena reakcija v pozornosti.
e) Burna custvena reakcija.

[c]
/
[a, b, d, e]

4. Kaksna je razdelitev bolecine glede na lokalizacijo / mehanizem nastanka

Somatska, visceralna, lokalna, prenesena, projicirana.
/
Nociceptivna, nevropatska, psihogena.

5. Navedi znacilen primer zivcnega prenasalca na descendentnih poteh za modulacijo bolecine / endogenega algogena.

Endorfin, enkefalini, dinorfin, serotonin, noradrenalin.
/
Serotonin, histamin, bradikinin, prostaglandini, snov P.


Izstopni kolokvij iz vaje "Bolecina":

[Zal nikogar vec niso brigala vprasanja -- tako pac je ob koncu studijskega leta. :)]


I. seminarska vaja:

TEME
* stradanje
* zvecana telesna temperatura
* prosti radikali
* motnje v presnovi vode
* odziv na stres
* hipoglikemije

1. Lipidna peroksidacija je
a) huda
b) zanemarljiva
motnja, sproza jo
c) superoksidni anion
d) hidroksilni anion,
e)
posledica je
f) vecja odpornost membran
g) nastajanje malonil-aldehida
h) [nekaj v zvezi z zivcevjem].

[a, d, g; v testu je bila napaka, saj je bil pri d) misljen hidroksilni radikal]

2. Bolnik je 3 dni imel drisko, nadomescal jo je samo z vodo. Je v stanju
a) hipotonicne
b) hipertonicne
c) izotonicne
dehidracije, volumen eritrocitov ima
d) povecan
e) zmanjsan
f) nespremenjen,
osmolarnost urina pa ima
g) vecjo od 1000 mosm/l
h) manjso od 1000 mosm/l
i) enako 1000 mosm/l.

[a, d, h]

3. Endogeni pirogeni so produkt
a) imunskega sistema
b) bakterij,
vplivajo posredno ali neposredno na
c) periferne termoreceptorje
d) preopticno jedro hipotalamusa
e) patogene organizme.

[a, d]

4. Toplotna kap je posledica
a) znizanega set pointa
b) zvisanega set pointa
c) okolja, v katerem je moteno oddajanje toplote
in je v bistvu problem
d) pozitivne
e) negativne
bilance toplote.

[c, d]

5. Interlevkin-1 pri hudi poskodbi izlocajo
a) le makrofagi
b) pretezno makrofagi
c) hepatociti,
vpliva pa na
d) misice
e) hepatocite
f) zivcni sistem
g) izlocanje CRF iz hipotalamusa.

[b, d, e, f, g]

6. Beljakovine akutne faze nastajajo v
a) misicah
b) makrofagih
c) plazmi
d) jetrih
in imajo
e) le protivnetne
f) proti- in protivnetne
g) le provnetne
ucinke.

[d, f]

7. Odziv simpatikusa kot borba proti hipoglikemiji:
a) midriaza
b) glikogenoliza v misicah
c) povecana reabsorpcija natrija in vode v distalnih tubulih in zbiralcih
d) glikogenoliza v jetrih
e) zaviranje izlocanja insulina
f) povecanje st. GLUT2 prenasalcev v misicah
g) povecanje st. GLUT4 prenasalcev v misicah
h) Corijev ciklus.

[d, e]

8. V fazi kratkotrajnega stradanja se zivcevje preskrbuje
a) z glukoneogenezo v jetrih
b) s Corijevim ciklusom
c) z glukoneogenezo v mascevju
d) z glukoneogenezo v mozganih
e) z glikogenolizo v mozganih
f) z glikogenolizo v misicah.
g)

[a]

9. Najvecjo biolosko vrednost ima
a) cokolada
b) zelena solata
c) govedina
d) oljcno olje
in je definirana kot
e) najmanjsi vnos zivila, ki preprecuje negativno dusikovo bilanco
f) najvecji vnos zivila, ki preprecuje negativno dusikovo bilanco
g) najmanjsi vnos zivila, da povzrocimo negativno dusikovo bilanco.

[c, e]

10. Koristni prosti radikali so
a) NO
b) TNF
c) hidroksilni radikal,
skodljivi prosti radikali so
d) NO
e) vodikov peroksid
f) atmosferski kisik
g) hidroksilni radikal.

[a, g]


II. seminarska vaja:

TEME
* hipertenzija
* srcno popuscanje
* opekline
* patofiziologija jeter
* patofiziologija zivcno misicnega prenosa
* ulkusna bolezen

1. Zastrupitev z botulinum toksinom paralizira, tako da
a) prepreci nastanek EPSP
b) prepreci potovanje AP po alfa-motonevronu
c) prepreci nastanek AP, ker blokira napetostne Na+ kanalcke
d) prepreci nastanek AP, ker blokira napetostne K+ kanalcke
e) prepreci sirjenje drazljaja po tubulnem sistemu skeletne misice
f) razgradi skeletna misicna vlakna.

[a]

2. Pri avtoimuni bolezni miasteniji gravis so protitelesa uperjena proti
a) nikotinskim receptorjem za acetilholin
b) muskarinskim receptorjem za acetilholin
c) acetilholinesterazi.
Bolezen se zdravi z
d)
e) inhibitorji acetilholinesteraze
f) glukokortikoidi.

[a, e, f]

3. Helicobacter pylori prispeva k razvoju ulkusne bolezni, ker
a) zmanjsa prekrvitev sluznice
b) invadira sluznico in izloca encime, ki jo razgrajujejo
c) okvarja ekscitatorni mehanizem uravnavanja izlocanja HCl prek histamina iz EPC
d) okvarja inhibitorni mehanizem uravnavanja izlocanja HCl prek somatostatina iz celic D.

[d]

4. Akutno srcno popuscanje: sistem renin-angiotenzin-aldosteron se
a) zavre
b) aktivira
zaradi
c) mehanskih receptorjev v miokardu
d) zmanjsane prekrvitve mozganov
e) zmanjsane prekrvitve ledvic
f) kongestije pljuc.

[b, e]

5. Pri 60 globoki dermalni opeklini nastanejo generalizirani sistemski edemi zaradi:
a) razsoja vnetnih mediatorjev po krvi
b) inhibicije imunskega odziva
c) sirjenja opekline.
Vidimo jih pri
d) nezdravljenih pacientih
e) bolnikih, ki so jim infundirali fiziolosko raztopino
f) bolnikih, ki so jim kirursko odstranili kozo.

[a, e]

6. Pri 50 globoki dermalni opeklini lahko pred zdravnisko oskrbo pri bolniku opazimo
a) poliurijo
b) oligourijo
c) hipovolemijo
d) hemodilucijo
e) hemokoncentracijo
f) bradikardijo
g) tahikardijo.

[b, c, e, g]

7. Obstrukcijski ikterus nastane zaradi
a) zapore majhnih intrahepaticnih vodov
b) zapore izhoda iz zolcnega mehurja
c) zapore ductusa choledocusa
d) inhibicije konjugacije bilirubina.
Ob tem pride do
e) zvisane koncentracije prostega bilirubina v plazmi
f) zmanjsanje konjugacije bilirubina
g) zatekanja konjugiranega bilirubina v plazmo
h) motene absorpcije mascob.

[a, c, g, h]

8. Za jetrno cirozo velja, da
a) se pojavi pri 50 kronicnih alkoholikov
b) ji sledi zamastitev jeter
c) pride do portalne hipertenzije zaradi povecanih portokavalnih anastomoz
d) je zaradi portokavalnih anastomoz povecana nevarnost za hepaticno encefalopatijo
e) povecano izlocanje aldosterona prispeva k nastanku ascitesa
f) je oviran pretok krvi skozi jetrne sinusoide.

[d, e, f]

9. Za polno razvito primarno arterijsko hipertenzijo velja, da
a) je AT vsaj 170/100 mm Hg
b) je vedno zvisan periferni upor
c) ni strukturnih sprememb v arteriolah
d) je praviloma zozena renalna arterija
e) je potreben visji AT za vzdrzevanje bilance Na+
f) baroreceptorski refleks dusi spremembe AT
g) je pogosto zvecan MVS.

[b, e, f]

10. Pretirano uzivanje soli brez prisotne okvare ledvic privede do
a) hipernatriemije
b) volumske preobremenitve
c) hiperosmolarnosti,
zaradi cesar se sprosca
d) ADH
e) aldosteron
f) endogeni zaviralec Na+K+-ATPaze,
kar sprozi primarno hipertenzijo prek sprememb v
g) ledvicah
h) arteriolah
i) skorji nadledvicne zleze.

[b, f, h]