1.)Hipertrofija/hiperplazija
osnovne razlike, stalne/stabilne celice, vzroki, patološka/fiziološka
Dal tudi primere na različnih organih in zakaj(etiologija) tam do tega pride, to je potem malo nadrobneje za vsak primer, ki sem ga dal." Hiperplazija: Prostata, dojka(žleze v dojki), endometrij, jetra po delni resekciji,...
Povedal sem primere za organe srce in primere: fiziološka športniki, patološka angina pektoris,....
vprašala me je še dodatno za srce vzroke za hipertrofijo, mehanizem nastanka, patološka(angina pektoris), arterijska, pljučna hipertenzija... Omenil prisotno fibrozo in sva se navezala še na nekrozo npr zaradi pomanjkanja kisika, potem iz tega vzroki nekroze, tip vnetja, pa o granulacijske tkivu in nastanek vezivnega tkiva.
Ko sem omenil nosečnosti in dojke, me je vprašala kaj še poleg dojk- miometrij.
Skratka vsako primer se potem malo poglobljeno pogleda.
2.) Pankreatitis
akutni/kronični, kako se vnetje odraža na eksokrinem in endokrinem delu, če je akutni lahko smrtno nevaren(perforacija žil), steatonekroza, vzroki, lipaze,... malabsorbcija pri prebavi, makroskopski, mikroskopski videz pankreasa ob akutnem vnetju....
3.)karcinom dojk
etiologija, histološki tipi, duktalni karcinom, incidenca, katere ženske bolj/manj, npr. starost, pogoste nosečnosti, zgodaj menarha in pozna menopavza, zakaj pride, koliko je dednih(cirka 10%) in sporadnih...
estrogen, progesteron
brca 1,brca 2, her2 označevanje,
stadij, gradus,..
omenil sem da zaradi obsevanja lahko tudi pride do raka in je omenila en primer obsevanja in je kasneje nastal rak dojke, zaradi tega sva prešla na dodatno vprašanje
4.)germinativni tumorji
kjer so bila vprašanja o:
seminom,
teratomu(zreli, nerezli),
embrinalni karcinom!,
horiokarcinom
dodatno vprašanje, če lahko nastanejo v možganih...
Profesorica je prijazna, človeška, tako da strah izgine in se je potem lažje se osredotočiti na vprašanje in snov.
Večinoma sem govoril jaz, postavi kakšno podvprašanje, tudi mogoče kakšno podrobnost vpraša, omeni kakšen dejanski primer, tako da na koncu spoznaš da ni patologija eden izmed obsežnejših predmetov ampak tudi (po mojem mnenju) eden izmed pomembnejših predmetov in dobra popotnica za klinični del medicine v 4.l in kasneje.
Učil sem se iz Osnove Patologije(praktično celo knjigo moraš razumet/znat), Klinično patološki primeri, Robbins. Robbins pride prav prav pri ponavljanju(modri povzetki) in da dobiš nek okvir po organskih sistemih). Pa prebral sem si še za makro del 3. izdajo patologije poglavja od 16-24, saj določenih stvari v novih slovenskih učbenikih ni omenjenih. Recimo pljučni rak je dobro napisan v starem.