http://andper.net

- - - - - - - - - - -

Patologija: pisna izpitna vprasanja (5. april 2006)


1. Znacilnosti imunodiskrazicne amiloidoze so:
a) razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B
b) razvije se v povezavi z razlicnimi kronicnimi boleznimi
c) amiloid je grajen iz beljakovine AL
d) amiloid v tkivih dokazemo z barvilom Kongo rdece
e) amiloid je grajen iz beljakovine AA.

2. Znacilnosti metaplazije so:
a) da je reverzibilna
b) da je ireverzibilna
c) da je pogostejsa v mezenhimskih celicah
d) da je pogostejsa v epitelijskih celicah
e) da zrele epitelijske ali mezenhimske celice ene vrste nadomestijo zrele epitelijske ali mezenhimske celice druge vrste.

3. Pasivna hiperemija (kongestija):
a) je pogost patoloski proces v jetrih in vranici
b) nastane zaradi simpaticne nevrogene stimulacije
c) je vedno sistemski bolezenski proces
d) se pojavi v pljucih pri dekompenzaciji levega prekata
e) je pogosto povezana z lokalnim edemom.

4. Hemoragicni infarkt je znacilen za:
a) srce
b) pljuca
c) crevesje
d) ledvice
e) trebusno slinavko.

5. Znacilnosti tujkovega granuloma so:
a) tujek je lahko endogena ali eksogena snov
b) tujkov granulom nastane zaradi mehanicnega in kemicnega drazenja
c) v osrednjem delu tujkovega granuloma je vedno obilen gnojni eksudat
d) v tujkovem granulomu pogosto najdemo tudi Langhansove velikanke
e) nastane zaradi sekundarne bakterijske infekcije.

6. Najpogostejsi izvor pljucne trombembolije je:
a) tromboza globokih ven spodnjih okoncin
b) tromboza globokih ven zgornjih okoncin
c) tromboza povrhnjih ven spodnijh okoncin
d) tromboza levega atrija
e) arterijska tromboza.

7. Dejavniki tveganja za infekcijski endokarditis so:
a) prirojena srcna hiba
b) prebolela revmaticna vrocina
c) tromboza povrhnjih ven spodnjih okoncin
d) pljucna trombembolija
e) uzivanje intravenskih drog.

8. Najverjetnjsi patogenetski mehanizem pri revmaticni vrocini je:
a) preobcutljivostna reakcija na virusne antigene
b) direktni ucinek bakterijskih toksinov
c) virusna okuzba
d) odlaganje imunskih kompleksov
e) navskrizna reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z lastnimi antigeni.

9. Nerazvitje organa zaradi odsotnosti genetske zasnove imenujemo:
a) hipoplazija
b) atrofija
c) agenezija
d) aplazija
e) atrezija.

10. Najpogostejsi povzrocitelji osteomielitisa so:
a) bakterije
b) virusi
c) glive
d) paraziti
e) drugi mikroorganizmi.

11. Difuzno gnojno vnetje imenujemo:
a) absces
b) empiem
c) flegmona
d) granulom
e) gangrena.

12. Znacilnosti karcinoma in situ so:
a) da ne prerasca bazalne membrane
b) da metastazira redkeje kot invazivni karcinom
c) da vznikne samo v ploscatem epiteliju
d) celicna polimorfija in atipije v vsej debelini epitelija
e) patoloske mitoze.

13. Ploscatocelicni karcinom je pogost v:
a) scitnici
b) kozi
c) pljucih
d) zelodcu
e) poziralniku.

14. Pri gradaciji tumorja upostevamo:
a) velikost tumorja
b) regresivne spremembe v tumorju
c) stevilo mitoz v tumorskem tkivu
d) celicno in jedrno polimorfijo
e) zasevanje v podrocne bezgavke.

15. Pri dolocanju stadija tumorja upostevamo:
a) velikost tumorja
b) zasevanje v podrocne bezgavke
c) angioinvazijo
d) invazivno rast v okolna tkiva
e) stevilo mitoz v tumorskem tkivu.

16. Maligni melanom lahko zraste kot primarni tumor v:
a) kozi in nekaterih sluznicah
b) pljucih
c) retini
d) leptomeningah
e) jetrih.

17. Med benigne epitelijske tumorje sodijo:
a) limfom
b) adenom
c) teratom
d) papilom
e) bazaliom.

18. Populacije, ki jih najbolj ogroza okuzba z virusom B/C hepatitisa so:
a) narkomani
b) delavci v tovarnah azbesta, vinilklorida in anilinskih barv
c) novorojencki
d) zobozdravstveni delavci
e) zdravstveni delavci na oddelkih za dializo, kirurgijo, patologijo in sodno medicino.

19. Med bolezni, ki jih spremlja zvisana incidenca raka, stejemo:
a) Barrettov poziralnik
b) pepticni ulkus dvanajstnika
c) ulcerozni kolitis
d) kronicni atroficni gastritis
e) divertikulitis.

20. Za karcinom debelega crevesa velja:
a) je najpogostejsi vzrok smrti zaradi raka pri cloveku
b) patogenetsko je v zvezi s hrano, ki ima malo vlaknin
c) najpogostejsi je ploscatocelicni karcinom
d) vecina se jih razvije iz adenomov
e) stadij bolezni je najpomembnejsi prognosticni faktor.

21. Najpomembnejsa etioloska dejavnika pri akutnem pankreatitisu sta:
a) alkoholizem
b) vaskulitis
c) okuzba z bakterijami ali glivicami
d) ateroskleroza
e) zolcni kamni.

22. Katera znacilnost kaze na zanesljivo maligno naravo tumorja
a) Invazivna tumorska rast.
b) Jedrna in celicna polimorfija.
c) Patoloske mitoze.
d) Zasevanje.
e) Nekroza in krvavitve v tumorju.

23. Vaskularni tumor, ki se pojavlja v zvezi z AIDS-om, je:
a) kapilarni hemangiom
b) glomangiom
c) Kaposijev sarkom
d) kavernozni hemangiom
e) limfangiosarkom.

24. Spremembe v ustni votlini, ki se pogosteje pojavljajo v sklopu AIDS-a, so vse razen:
a) aftozne ulceracije
b) erozivni gingivitis
c) Kaposijev sarkom
d) karcinom malih slinavk
e) lasasta levkoplakija.

25. Pri AIDS-u obicajno ugotovimo:
a) limfocitozo
b) pomanjkanje T limfocitov pomagalk
c) pomanjkanje citotoksicnih limfocitov
d) pomanjkanje naravnih celic ubijalk
e) pomanjkanje/izgubo B limfocitov.

26. Najpogostejsi vzrok povecanja bezgavk je/so:
a) kronicna limfaticna levkemija
b) Hodgkinova nodularna skleroza
c) metastaze karcinomov
d) ne-Hodgkinov maligni limfom
e) AIDS.

27. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo iz:
a) limfocitov T
b) limfocitov B
c) celic NK (ubijalk)
d) makrofagov
e) plazmatk.

28. Maligni tumor v secnem mehurju je najpogosteje:
a) ploscatocelicni karcinom
b) adenokarcinom
c) karcinoid
d) tranziciocelularni karcinom
e) papilom.

29. Zgodnji zacetek spolnega zivljenja in menjavanje spolnih partnerjev sta rizicna dejavnika za nastanek:
a) karcinom maternicnega vratu
b) endometrijski karcinom
c) leiomiom maternice
d) karcinom dojke
e) karcinom ovarija.

30. Najpogostejsi vzrok subarahnoidalnega hematoma je:
a) hipertenzija
b) arterioskleroza
c) trombocitopenija
d) poskodba
e) vnetje.

31. Mozganski absces lahko nastane:
a) po poskodbi glave
b) hematogeno
c) ob gnojnem vnetju srednjega usesa
d) kot zaplet gnojnega meningitisa
e) z omejitvijo ecefalitisa.

32. Posledice virusnega meningitisa:
a) hidrocefalus
b) sekundarni vaskulitis
c) mozganski absces
d) ependimitis
e) ni posledic.

33. Histioloske znacilnosti glioblastoma so:
a) sincicijske velikanke in citotrofoblast
b) huda celicna in jedrna polimorfija
c) nekroze s psevdopalisadnim urejanjem celic
d) proliferacija zilja
e) rozete.

34. Difuzna alveolarna okvara:
a) predstavlja morfoloske spremembe pri ARDS
b) v zgodnjem stadiju bolezni so pogoste hialine membrane
c) povzroca jo lahko pnevmotoraks
d) lahko se razvije difuzna intersticijska pljucna fibroza
e) pljuca so prekomerno zracna.

35. Kateri od nastetih dejavnikov NE povzroca difuzne alveolarne okvare
a) Septicni sok.
b) Aspiracija zelodcne vsebine.
c) Virusna okuzba.
d) Pnevmotoraks.
e) Radiacijski pnevmonitis.

36. Pri kronicnem bronhitisu obicajno lahko najdemo:
a) hipertrofijo submukoznih zlez
b) povecan upor pretoka zraka po dihalnih poteh
c) vnetno infiltracijo z eozinofilnimi granulociti
d) produktivni kaselj
e) izrazito zadebeljeno bazalno membrano epitelija dihalnih poti.

37. Za raka poziralnika je znacilno:
a) pogosto nastane iz adenoma
b) prehrana je pomemben etioloski dejavnik
c) navadno ozi svetlino poziralnika in ovira poziranje
d) kot zaplet se pojavi Krukenbergov tumor
e) za vznik je obvezna okuzba s HPV.

38. Barrettov poziralnik pomeni:
a) displazijo sluznice poziralnika
b) metaplazijo sluznice poziralnika v zlezno sluznico kot je normalna v zelodcu ali crevesju
c) stenozo v srednji tretjini poziralnika
d) divertikularno izbocenje v zgornji tretjini poziralnika
e) pojav stevilnih cisticnih prostorov v sluznici poziralnika.

39. Pleomorfni adenom:
a) je pravi mesani tumor, ker izvira iz razlicnih klicnih pol
b) je najpogostejsi tumor slinavk
c) se ne ponavlja
d) je grajen iz epitelijskih in mioepitelijskih celic ter limfaticnega tkiva
e) najpogosteje se pojavlja v obusesni slinavki in v malih zlezah slinavkah.

40. Znacilnosti lihen planusa so:
a) lahko se pojavlja na ustni sluznici in kozi ali izkljucno na ustni sluznici
b) klinicno locimo retikularno in erozivno obliko ter obloge ali plak
c) znacilna histoloska slika kaze na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo s plazmatkami
d) znacilna histoloska slika kaze na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo z limfociti T
e) pri diagnostiki so v pomoc imunofluorescentne preiskave, ki so pri vseh oblikah lihen planusa na epitelijsko-stromalni meji negativne z IgG, IgM in IgA protitelesi ter pozitivne s fibrinogenom

41. Znacilnosti Warthinovega tumorja so:
a) cisticen tumor, svetline cist openja vecvrsten visokoprizmaticen epitelij, pod epitelijem je limfaticno tkivo
b) najpogosteje se pojavlja v submandibularni zlezi slinavki
c) v 10 se pojavlja obojestransko v obusesni slinavki
d) zanj so znacilni cisticni prostori
e) v adenomu se pogosto razvije limfom.

42. Znacilnosti infekcije s kandido so:
a) lahko se pojavlja kot akutno psevdomembransko vnetje ustne sluznice
b) pri kronicni hiperplasticni kandidiazi se pojavljajo hife izkljucno v bazalnem sloju epitelija
c) zdravljenje s citostatiki ne vpliva na pogostejso obolevnost
d) kronicna hiperplasticna kandidiaza se pojavlja kot bela lisa na ustni sluznici
e) v histoloskih preparatih dokazemo glivicne hife s srebritvenim barvanjem po Groccu.

43. Kateri odgovor je pravilen za odontogeno cisto
a) Epitelij cist ni v povezavi z epitelijem zoba v razvoju.
b) Med odontogene ciste pristevamo tireoglosalno in branhiogeno cisto.
c) Radikularna cista se razvije iz Malassezovih otockov.
d) Rezidualna cista nastaja iz ostankov zobne lamine.
e) Nazopalatina cista je najpogostejsa odontogena cista.

44. Med monomorfne adenome slinavk pristevamo:
a) oksifilni adenom
b) Warthinov tumor
c) papilom
d) mioepiteliom
e) limfom.

45. Znacilnosti nekrotizirajoce sialometaplazije sta:
a) sprememba je najpogosteje lokalizirana na dlesni
b) klinicno se kaze kot resicasta belkasta tvorba na trdem nebu
c) klinicno se kaze kot razjeda na trdem nebu
d) histoloska slika je enaka kot pri verukoznem karcinomu
e) klinicna slika je podobna karcinomu.

46. Znacilnost aftoznega stomatitisa je:
a) v svetovni populaciji je to izredno redka bolezen; prizadene manj kot 1 ljudi
b) klinicno se kaze v treh oblikah; minor, major in verukozni obliki
c) za minor obliko so znacilni drobni bradavicasti poganjki epitelija in strome
d) za minor obliko so znacilni majhni boleci ulkusi z znacilnim rumenkastim dnom
e) major oblika se pojavi izkljucno na ustnem dnu.

47. Znacilnost ploscatocelicnega karcinoma ustne votline je:
a) najpogosteje se pojavlja do 25. leta
b) klinicno se vedno kaze v obliki eksofiticne tvorbe
c) najpogosteje se pojavlja na spodnji ustnici
d) etiolosko ni povezan s kajenjem in slabo prehrano
e) oddaljeni zasevki so najpogostejsi v jetrih.

48. Pravilna trditev za levkoplakijo je:
a) na jeziku se ne pojavlja
b) je redka sprememba na ustni sluznici
c) je po definiciji bela lisa na ustni sluznici, vedno povezana z razvojem ploscatocelicnega karcinoma
d) v histoloski sliki praviloma prevladuje zadebeljen keratinski sloj z atroficnim ploscatim epitelijem
e) pod klinicno sliko bele lise se lahko skriva porozenevajoc invazivni karcinom.

49. Kateri sta znacilnosti radikularne ciste
a) V stromi so prisotna eozinofilna Rushtonova telesca.
b) Prisotno je vnetje.
c)
d)
e)

50. Znacilnosti odontoma sta:
a) spada med odontogene tumorje
b) locimo ploscatocelicno in adenoidno obliko tumorja
c) pogosto vznikne v ostenju keratociste
d) v tumorju so vidni vsi elementi zobnega zametka; sklenina, dentin, pulpa in cement
e) je najpogostejsi solidni (ne-cisticni) odontogeni tumor.

51. Folikularna cista kaze naslednje znacilnosti:
a) najpogosteje se pojavlja ob zgornjih sekalcih
b) najpogosteje jo obdaja mocno porozenevajoc hiperplasticen ploscat epitelij
c) v epiteliju ciste se lahko pojavljajo tudi mucinske celice
d) lahko se povezuje z razvojem adenokarcinoma, mukoepidermoidnega in ploscatocelicnega karcinoma
e) pojavlja se v povezavi z neizrascenim zobom.

52. Znacilnost nazopalatinalne ciste je:
a) je pogosta oblika odontogene ciste v nazopalatinalnem kanalu
b) mikroskopsko je za cisto znacilen vecskladni ploscat epitelij ali dihalni epitelij, v vezivni stromi pa vecja zivcna povesma in vecje krvne zile
c) pogosto se pojavlja v temporomandibularnem sklepu
d) bolnik ima navadno pri odpiranju ust hude bolecine
e) iz nazopalatinalne ciste se pogosto razvije ameloblastom.

53. Razvoj ploscatocelicnega karcinoma ustne votline je etiolosko povezan:
a) s kajenjem in prekomernim uzivanjem zganih pijac
b) z zvecenjem tobaka
c) s hiperpigmentacijo ustne sluznice
d) s pogosto izpostavljenostjo soncnim zarkom
e) z infekcijo z virusom HIV.

54. Kateri trditvi veljata za ameloblastom
a) Je najpogostejsi benigni tumor v ustni votlini.
b) Pogosto zaseva v podrocne bezgavke in pljuca.
c) Lahko se pojavlja samo v mehkih tkivih ustne votline.
d) Klinicno se pojavlja v treh oblikah; unicisticna, policisticna in periferna.
e) Unicisticna oblika tumorja se pojavlja najpogosteje med 50. in 70. letom.

55. Kateri od nastetih trditev za keratocisto NISTA pravilni
a) Vedno se pojavlja kot solitarna lezija.
b) Cisto najpogosteje obdaja parakeratoticen ploscat epitelij (6-10 skladov).
c) Ovojnica ciste obicajno ni vnetno infiltrirana.
d) Multiple ciste se pojavljajo v sklopu sindroma.
e) Povezuje se z razvojem limfoma.

56. Znacilnosti adenoidnocisticnega karcinoma so:
a) tumor sestavljajo drobne, sorazmerno unimorfne celice, podobne bazalnim in imajo kribriformno, tubularno ter solidno obliko
b) oddaljeni zasevki so izjemno redki
c) pogosto raste perinevralno
d) najpogosteje se pojavlja v drobnih slinavkah ustne votline
e) pojavlja se izkljucno v drobnih slinavkah.

57. Za karcinom ustnice je znacilno:
a) je zelo redek tumor ustne votline
b) histolosko je praviloma zlezni karcinom
c) pogosto zaseva v pljuca
d) pogostejsi je na spodnji ustnici
e) lahko ima obliko verukoznega karcinoma.

58. Znacilnosti mukoepidermoidnega karcinoma sta:
a) je vedno hitro rastoc tumor, ki zaseva le hematogeno
b) je najpogostejsi karcinom v obusesni slinavki
c) histoloska slika je povezana s prezivetjem bolnikov
d) karcinom raste pogosto perinevralno
e) za to obliko raka sta znacilni ploscatocelicna in hondroidna komponenta.

59. Tri najpogostejse lokalizacije ploscatocelicnega karcinoma ustne votline so:
a) sluznica alveolarnega grebena
b) lateralno-ventralna stran jezika
c) mehko nebo
d) spodnja ustnica
e) ustno dno.

60. Za amelogenesis imperfecta je znacilno:
a) prekostevilni zobje
b) motnje v funkciji ameloblastov in mineralizaciji emajlskega matriksa
c) prizadeti so izkljucno odontoblasti
d) generalizirana prizadetost zob
e) bolezen ni dedna.