Cel izpit je zgledal priblizno tako: najprej smo se vsi zbrali in poèakali profesorja, ki nam je doloèil paciente - vsak dobi svojega pacienta (v mojem primeru je bila lumboishialgija) in priblizno 1 uro za pregled. Nato smo se zbrali pred knjiznico, kjer smo pisali pisni del izpita (sestra Irena je prinesla veliko skatlo s kuvertami, od koder izvleèes eno s tremi vprasanji). Profesor nam je takoj povedal, da pisnega izdelka ne bo bral, ker bomo na ta ista vprasanja odgovarjali na ustnem, tako da je cel pisni del izpita v bistvu priprava na ustni. Èasa je 30 min, vmes nas je sicer pazila (in proti koncu zabavala) sestra, ampak se je dalo tudi pomenit. Nato je profesor klical vsakega posebaj v knjiznico (se splaèa imeti literaturo s seboj, ker lahko ta èas pogledas kar si pozabil na pisnem ;) ), kjer si najprej poroèal o pacientu in nato se odgovoril na vprasanja s pisnega (se pravi, prebral kar si napisal na list :) ). Profesor je bil prijazen, vmes je postavil je par podvpra
sanj, niè preteskega. Toplo priporoèam, da se status nauèite v piko, vse teste kako, zakaj in kdaj izvesti (dobila sem obèutek, da kar veliko vpliva na oceno), pri poroèanju anamneze pa po navedbi glavnega problema preidite takoj na sedanje tezave in ne kot po knjigi vmes poroèat o druzinski anamnezi, otroskih boleznih itd., to pustite za kasneje, èe bo sluèajno hotel se to slisati. Sicer zeli usmerjen status in anamnezo in ni treba pregledovati vseh sklepov.