Tumorji nosu in obnosnih votlin (2006-11-21)

Datoteke:
DatotekaVelikost
Snemi datoteko (orl_seminar_tumorji_nosu_in_obnosnih_votlin.doc)orl_seminar_tumorji_nosu_in_obnosnih_votlin.doc47 kB
TUMORJI NOSU

Tumorji nosu so po naravi lahko benigni ali maligni.

BENIGNI TUMORJI NOSNE VOTLINE

Benigni tumorji se v nosni votlini redko pojavljajo. Najpogosteje se pojavljajo osteomi, fibromi, papilomi, angiomi.

Osteomi : ležijo na dnu nosne votline, so majhni, dobro omejeni in običajno ne delajo težav.
Fibromi : najpogosteje se nahajajo na nosnem pretinu, predvsem v preddvoru. Večji fibromi lahko ovirajo dihanje, pogosteje pa ne povzročajo težav in jih le naključno odkrijemo pri rinoskopiji.
Papilomi : najdemo jih na spodnji školjki, v preddvoru in ob ustju čeljustne in sitkine votline. Tvorba je resasata. Klinično so pomembni zaradi tendence k ponavljanju in k maligni preobrazbi. Lahko otežkočajo dihanje, povzročajo obstrukcijo nosnih poti ter epistakso.
Hemangiomi, limfangiomi: tumorji so najpogosteje prirojeni in se pojavijo v prvem letu življenja. Z zdravljenjem teh tumorjev običejno počakamo do 3. ali 4. leta starosti, ker gredo pogosto v spontano remisijo.
Razmeroma pogost je krvaveči polip nosnega pretina (polipus sanguinans septi nasi). Po histološki strukturi gre za angiom s fibrozno steno. Lokaliziran je v sprednjem delu pretina v področju Kiesselbachovega pleteža. Bolnik s tem tumorjempogosto krvavi iz nosu. Pri rinoskopiji je viden kot za koruzno zrno velika rdeča polipozna tvorba, ki že pri rahlem dotiku s sondo ali kakim drugim inštrumentom začne močno krvaveti.

Zdravljenje benignih tumorjev nosne votline:
zdravljenje vseh benignih tumorjev nosne votline je kirurško. Krvaveči polip odstranimo z elektrokoagulacijo, s polipom vred pa je potrebno odstraniti tudi prizadeti del pohrustančnice, da preprečimo ponovitev tvorbe.


MALIGNI TUMORJI NOSNE VOTLINE

Maligni tumorji nosne votline se pojavljajo v vseh starostnih skupinah. Pri otrocih pogosteje srečamo sarkom, v odrasli dobi pa prevladuje karcinom, ne glede na spol. Ker bolniki pogosto poiščejo pomoč zelo pozno, potem ko se je tumor že razširil, je težko natančno določiti njegovo izhodišče in ga zato težko razločimo od tumorja obnosnih votlin.

Rak nosne votline (carcinoma cavi nasi):
najpogosteje izhaja iz srednje in spodnje školjke, z njenega stropa, le malokdaj iz pretina. Značilna je infiltrativna rast, destrukcija okolnega tkiva in zelo hitra eksulceracija.. Po videzu so karcinomi polipozne oblike, mesnati, s povrhnjimi nekrozami. Hitro se širijo in lahko prodrejo v očnico in lobanjo.
Najpogostejši je planocelularni karcinom, redkeje se pojavlja adenokarcinom.

Tumorji nosne votline lahko ostajajo precej časa klinično nemi, na začetku so bolezenska znamenja podobna enostranskemu kroničnemu vnetju nosne sluznice. Pojavi se enostranska obstrukcija nosu, slaba prehodnost nosnic za dihanje, gnojno serozni izcedek iz nosu, ki je lahko tudi krvavkast, ter okvara čuta za voh. Zaradi rasti tumorja postanejo krvavitve vse pogostejše in močnejše. Spremembe napredujejo, ostanejo enostranske, protivnetna terapija ni učinkovita. Če se tumor širi v nosni del žrela, se pojavijo težave pri požiranju, govorjenju, poslabša se tudi sluh. Širjenje tumorja v okolno tkivo lahko povzroči omejenost očesnih gibov, ptozo, zrahljanje zob, parezo kranialnih živcev ter regionalno limfadenopatijo. Karcinom zaseva v jetra, pljuča, možgane in kosti, področni zasevki pa so redki.

Pri rinoskopiji vidimo večji ali manjši, polipu podoben tumor z gladko ali nekrotično spremenjeno površino, obloženo z gnojno sluzastim izcedkom.
Potrebna je histološka preiskava tkiva, ker je lahko zelo podoben polipu.

Zdravljenje: potreben je korenit operativni poseg, ki ga lahko dopolnimo s citostatiki in aktinoterapijo.

Neepitelijski maligni tumorji nosne votline: so veliko redkejši od karcinomov. Napogostejši med njimi je maligni melanom, včasih, a zelo zelo redko najdemo v nosni votlini ekstramedularni plazmocitom in hondrosarkom.


TUMORJI OBNOSNIH VOTLIN

Po naravi jih delimo na benigne in maligne.

BENIGNI TUMORJI OBNOSNIH VOTLIN

So redki, ponavadi jih najdemo naključno na RTG sliki.
Najpogostejši je osteom. Ta se običajno pojavi v frontalnem in etmoidalnem sinusu, lahko pa ga najdemo tudi v maksilarnem sinusu ali na dnu nosne votline. Ima široko podlago ali pa visi na peclju.

Simptomi:
- če ne zapira odvodnega kanala, ne povzroča težav
- lahko povzroči obstrukcijo drenaže; takrat pride do zastajanja sekreta in posledično do vnetja, kar privede do hudih bolečin ( rekurentni sinuzitis ali mukokela)
- možni so intrakranialni zapleti

• Dg. :
- RTG slika nazalnih sinusov (pokaže tipično kalcificiran, dobro omejen tumor)
• biopsija
• če osteom izpolnjuje vso frontalno votlino, ga včasih rentgensko težko razlikujemo od aplazije frontalnih sinusov

Zdravljenje:
 tumor kiruško odstranimo

Ostali benigni tumorji so še adenom, hemangiom in hondrom. Zelo redko bolniku povzročajo težave, odkrijemo jih naključno. Zdravimo jih kirurško.





MALIGNI TUMORJI OBNOSNIH VOTLIN

Pojavljajo se v vseh starostnih skupinah, posebej med 40. in 70. letom, pogosteje zbolevajo moški. Tumorji največkrat prizadanejo maksilarno votlino in sitko. Karcinomi so pogostejši od sarkomov. Redko zasevajo področno ali v oddaljene organe (pljuča, kosti).

Delitev glede na razširjenost:
- »latentni tumorji« (tumor še ni prestopil sinusnih sten, nahaja se le v obnosni votlini)
- »manifestni tumorji« (tumor se je že razširil zunaj obnosne votline)

Bolezenska znamenja latentnih tumorjev so revna, težave, ki jih ima bolnik, so enake kot pri kroničnem vnetju obnosne votline.
Kažejo se kot:
 gnojen izcedek iz nosu, včasih pomešan s krvjo
 tope bolečine po celi glavi (intenzivnost se čez dan spreminja)
Zdravljenje z antibiotiki in izpiranje ne pomagata ( !!!). Kasneje postaja izcedek iz nosu vse močnejši, močno zaudarja. Bolnik navadno na tej stopnji poišče zdravniško pomoč, moti ga enostranska zamašitev nosu ter gnojno-krvavi izcedek.

Dg.:
• RTG slikanje; pri malignomu vidimo gosto difuzno senco brez proste svetline

Bolezenska znamenja manifestnih tumorjev so močno izražena. Tumorozno rast lahko ugotovimo že z inspekcijo. Malignom se vrašča v okolico obnosne votline, širi se lahko v nosni del žrela, nosno votlino, očnico, uniči lahko sprednjo sinusno steno, processus alveolaris, trdo nebo. Na mestu razširitve lahko opazimo oteklino, ki povzroča bolečine.
Če tumor predre lateralno nosno steno oz. medialno sinusno steno, vidimo v nosni votlini polipom podobne gmote, ki na dotik močno krvave, iz nosnic pa izteka krvavo- gnojen izcedek.
Znaki vdora na sosednje tkivo vključujejo oviranje očesnih gibov, zatekanje mehkega tkiva, vek, ličnic, neba v ustih in alveol, rahljanje zob, ovire pri žvečenju, kranialno živčno ohromelost, epiforo in regionalno limfadenopatijo.

Dg.:
• inspekcija (maligne tumorje manifestnih oblik lahko ugotovimo že na prvi pogled)
• rinoskopija
• RTG slika obnosnih votlin v dveh projekcijah
• CT
• histološka preiskava
• angiografija pri sumu na razširitev tumorja v lobanjo

Dif. dg.:
- infekcije benignih tumorjev, sinusov in posledične komplikacije

Zdravljenje:
 najuspešnejša je kombinacija kirurškega zdravljenja (odstranitev malignoma v zdravo tkivo) in kasnejše obsevanje
 zelo razširjeni tumorji se zdravijo z radio in kemoterapijo