KONKOMITANTNO/ SPREMLJAJOČE :
kot v odvisnosti od smeri pogleda oz. fiksirajočega očesa se ne spreminja (okvarjeno oko se premika hkrati z zdravim)
NEKONKOMITANTNO ali NESPREMLJAJOČE: škilni kot se spreminja v odvisnosti od smeri pogleda ali očesa, ki v danem trenutku fiksira (okvarjeno oko je fiksno)

MOTALITETA OČI
ZUNANJE OČESNE MIŠICE: 4 preme mišice (mm. recti) in 2 poševni (mm. obliqui)
Vse razen m. obliquus inferior izvirajo na dnu orbite iz vezivnega obročka okrog vidnega živca.
Vse rectus mišice obračajo zrklo okrog navpične in vodoravne osi, m. obliquus superior rotira zrklo nazalno, inferior pa temporalno.


MOTILITETA OČI
INERVACIJA zunanjih očesnih mišic:


FIZIOLOGIJA VIDA
Vid je sestavljen iz senzoričnega dela, ki producira sliko in jo pošlje dalje v vidni center in motoričnega dela, ki premika oči v smeri cilja.

FIZIOLOGIJA VIDA
Normalno binokularno gledanje: obe očesi imata isto točko fiksacije  slika predmeta vedno pade na enak del retine  sliki iz obeh oči sta zato enaki  se zlijeta v eno samo zaznavo (fuzija)
Konkomitantno škiljenje
pojavi se skoraj vedno pri otrocih
vzroki:
približno 60 ima pozitivno družinsko anamnezo
nepopravljene refraktarne motnje
nezadostna fuzija
enostransko slabši vid zaradi ambliopije, brazgotin na roženici, motnjav leče, hude kratkovidnosti
objekt gledanja se projecira na različni mesti na retini


Konkomitantno škiljenje
ne pride do dvoje slike zaradi:
supresije (inhibirajoči mehanizmi v možganih zavirajo vidno stimulacijo deviiranega očesa)
senzorne adaptacije (slika iz deviiranega očesa ni tako ostra)


Oblike konkomitantnega škiljenja
EZOTROPIJA (konvergentno škiljenje)
najpogostejša oblika
kongenitalna / infantilna (strabizem je prisoten ob rojstvu ali se razvije v prvih 6 mesecih)

Oblike konkomitantnega škiljenja
pridobnjena (pojav pri nedokončanem senzornem razvoju (1 – 2 leti starosti)ali po končanem (3 – 7 let))
mikrostrabizem
je enostranska ezotropija z minimalnim kozmetičnim učinkom (kot deviacije je 5 stopinj ali manj)
kasna diagnoza (4 – 6 let starosti)
ob času dg je lahko ambliopija lahko že huda
binokularen vid je delno ohranjen
popravimo lahko samo ambliopijo
Oblike konkomitantnega škiljenja
EKSOTROPIJA (divergentno škiljenje)
večkrat pridobljeno
odrasli
redkeje se pojavi ambliopija
lahko se pojavi “panoramski vid” (povečano vidno polje)
intermitentna eksotropija: kot odklona se pojavi le ob gledanju na daleč; najbolj pogosta oblika; pri gledanju na blizu je prisoten normalnen binokularen vid)



Oblike konkomitantnega škiljenja
sekundarna eksotropija: kot posledica bolezni ali poškodbe
konsekutivna eksotropija: kot posledica krg oskrbe ezotropije
Oblike konkomitantnega škiljenja
HIPER- in HIPOTROPIJA
sta vertikalni deviaciji

CIKLOTROPIJA
oko je rotirano okoli antero- posteriorne osi




DIAGNOZA
ANAMNEZA (osebna, porodna, družinska …)


STATUS


2. Pregled ambliopije
pregled vidne ostrine
brez korekcije in s korekcijo
2. 1. Snellenove tabele - najprej brez očal, nato še z očali
Otroci: sličice, nato E znaki
Odrasli - črke ali številke
Dojenčki – opisne metode.
2. 2. Preferenčni test
Zgodnje odkrivanje vida: 4 – 6 mesečni dojenčki
Teller acuty card

3. Unilateralni cover test
Ločimo med unilateralnim in alternirajočim (bilateralnim) strabizmom
Bolnik fiksira točko, pokrijemo eno oko in opazujemo oko, ki ni pokrito
Unilateralni strabizem: stalno isto oko deviira (esotropija: medialno proti lateralno, eksotropija: lateralno proti medialno)
Alternirajoči bilateralni strabizem – oba očesa izmenjujoče fiksirata in deviirata

4. Merjenje kota deviacije
4. 1. Po Hirshbergu – 1mm odklona od središčne točke = odklon 11 kotnih stopinj

4. 2. Maddoxov križ
Natančnejša kvantitativna preiskava
Vodeče oko pokrijemo, nato pacient fiksira v središčno točko Maddoxovega križa z razdalje 5m ali 30cm (odvisno, kateri kot deviacije merimo)
Pred oko mu postavljamo prizmične leče različnih refrakcijskih moči tako dolgo, da oko obstane na miru
V tej točki očesu ni treba korigirat, ker mu prizma da sliko točno v osi
Pcient pove, na kateri številki vidi dvojno.
5. Določitev binokularnih funkcij

5. 1. Bagolinijev test
določimo korespondenco: bolniku pred oba očesa damo Bagolinijeva razasta stekla (eno obrnjeno horizontalno, drugo vertikalno) in pred Maddoxovim križem na oddaljenosti 5 m opazujemo črti, ki se pri tem pojavita

5. 2. Po Sinoptoforju
s pomočjo različnih sličic
določimo korespondenco in širino fuzije ter globinski vid

6. Pregled očesnega ozadja in fiksacije

natančno si ogledamo papilo, žilje in mrežnico,
nato prosimo bolnika, da pogleda v zvezdico ali piko na oftalmoskopu

7. Gibljivost zrkel
Bolnika prosimo, da pogleda v devet ključnih smeri pogleda:

naravnost
v abdukcijo
v addukcijo
navzgor
navzdol
elevacijo z abdukcijo
depresijo z abdukcijo
elevacijo z addukcijo
depresijo z addukcijo

ZDRAVLJENJE

Dolgotrajno – od prvih mesecev do 12. leta
Uspeh odvisen od značaja otroka in sodelovanja staršev, ne samo od motnje same

1. OČALA

želimo doseči polno korekcijo refrakcijske hibe
2. OKLUZIVNA TERAPIJA
najbolj uspešna proti ambilopiji
pokrivanje vodilnega očesa - namen je trenirati slabovidno oko
okluzija z očali – pokritje leče očal pred vodilnim očesom
pokrivanje mora biti intermitentno s pavzami, da se ne razvije ambilopija vodilnega očesa
najkasneje do 9. leta!

3. OPERACIJA
Na koncu, ko se pozdravi z očali in pokrivanjem
pred vstopom v šolo
samo kozmetična korekcija
esotropija: sprostitev medialnega rektusa, ki je bil premočan + skrajšanje lateralnega rektusa, ki je bil prešibak
eksotropija: kontra

ZAKLJUČEK