Na izpitu nas je bilo pet. Izpit je potekal v vajalnici. Sestra je pripeljala dva pacienta. Eden je imel tumor solzne žleze, drugi pa poškodbo očesa. Časa za anamnezo, pregled je bilo več kot dovolj.

Čez nekaj časa je prišel profesor in začeli smo z ustnim delom. Ker smo trije pregledovali enega pacienta, je eden povedal anamnezo, drugi status, tretji pa vse skupaj povzel in podal diferencialno diagnozo ter diagnostiko. Če je kdo kaj pozabil povedati, ga je drugi lahko dopolnil. To je bilo prvo vprašanje.
Nato je vsak dobil vprašanje glede na simptome, ki jih je pacient imel. Pri nas: omejena gibljivost očesa, dvojni vid, široka zenica, povešena veka. Tukaj je bila debata predvsem o tem, katera urgentna stanja bi lahko povzročila omenjene simptome (anevrizma, možganske krvavitve, edem, …)
Za tretje vprašanje smo dobili sliko mrežnice. Imeli smo: starostno degeneracijo makule, diabetično retinopatijo, okluzijo centralne retinalne arterije, grozeči odstop mrežnice in atrofijo vidnega živca. Moral si povedati, kaj patološkega vidiš na sliki, za katero bolezen gre, kakšno malenkost o sami bolezni (simptomatika, potek bolezni, diagnostika) in pa zdravljenje. Slike so bile tipične za določeno bolezen. Če se zgodi, da slike ne prepoznaš, ti profesor z več kot očitnimi namigi praktično položi odgovor na jezik. Na nadaljnja vprašanja pa znaš odgovoriti, če si se vsaj malo učil.

Profesor je zelo prijazen, umirjen. Glede na videno lahko rečem, da ima zelo lep odnos do študentov. Sprašuje tako, da moraš povedati točno določeno stvar (npr.: Kako vidi pacient s starostno degeneracijo makule?, Kako pacient sam kontrolira vid? (Amsler mrežni test dobi za domov), Kako jo zdravimo? (injekcije anti-VEGF intraokularno)). Veliko pomaga. Če na kakšno vprašanje ne znaš takoj odgovoriti, te z namigi hitro pripelje do tega, da poveš tisto, kar želi slišati. Sprašuje vse naenkrat. Tudi oceno smo dobili vsi enako. Lepo.: )