Jaz sem izpit delala lani in vsa njegova vprašanja, ki sem jih dobila na izpitu jaz in moji kolegi, so na medenem srcu. Velik poudarek daje praktičnemu znanju in diagnozi na prvi pogled (pelje te od pacienta do pacienta, jemljes usmerjeno anamnezo: jaz sem imela horeo, padajoče stopalo, kap v wernickejevem področju). Priporočljivo je, da greš enkrat pred izpitom malo k njemu vadit, jaz tega nisem storila in se mi je mašcevalo... Potem sem morala (zaradi statusa) se enkrat priti k njemu. Ampak ni panike, tudi če se ti to zgodi, se itak skoraj vsakemu drugemu studentu. Pri meni je bil naslednjič ful prijazen, izpit pa eden prijetnejših. Od teorije je dobro vedeti vse v grobem, ne bo te spraseval enih hudih znanosti, važno je, de veš pomembne stvari (mene je vprašal, če vem, kakšna je glavna razlika med GB in MS in odgovor je bil, da je pri GB okvarjen periferni nevron, pri MS pa centralno živčevje;). Fino je tudi, če dobro znaš vso teorijo, ki je napisana v Nevrološki preiskavi. Drugače ti pa na ustnem da še enega papirnatega pacienta, zelo tipičnega, in potem te malo o tisti temi sprašuje (jaz sem imela GB). V glavnem ni panike. aja, učila sem se pa po Lidsayu, je fajn kniga, ekstrapiramidne stvari sem si nekoliko pogledala se v Marsdnu, osnove anatomije pa v Duusu(lahko si jih pa tudi osvezis iz knjizice za anatomijo). Na kratko še enkrat: ko se boš učila, vedno imej v mislih, kako bi tisto znanje lahko praktično uporabila. Na tem ima on največji poudarek. In res je fajn, da greš mal prej k njemu povadit, da boč videla, kakšen sistem ima.

Moje izkusnje z doc. Pirtoskom so zelo v redu. Je prijazen, korekten in - za razliko od nekaterih - isce znanje in ne neznanje. Pomemben je predvsem pregled nad snovjo, ne bo se spuscal v neke subspecialisticne podrobnosti (kot to znajo drugi). S kolegom sva imela izpit 24. 12. in je bil zato mogoce se bolj prijazen kot ponavadi, ceprav mi ni nihce rekel, da je tecen ali zoprn. Najbrz je pa kot vsak na izpitu lahko spremenljive volje. Torej, s kolegom naju je vprasal, ali bi najprej pacienta ali vprasanja, pa sva rekla, da pacienta. Dobila sva vsak svojega in ne v isti sobi, tako da ni bilo kakega sodelovanja. Doc. ni bil zraven, ne vem, ce je to obicajno ali samo slucajno. Casa sva imela cez glavo dovolj. On dela na stari nevroloski kliniki, ki je na Zaloski 4 (ali pa 2), ki se nahaja med novo nevrolosko (gradbisce) in pafijem, tam pa so predvsem bolniki po kapi in z ekstrapiramidnimi motnjami. Potem smo najprej "obdelali" pacienta. Pomembno je, kako poves anamnezo in status. Pametno je, da gres pred izpitom k njemu, pa ti bo povedal, kako je to treba porocat, kar pride prav povsod, ne samo na izpitu. Pa ne boj se, da ce ne bos cesa znala, da se te bo zapomnil in na izpitu zato slabse ocenil. Po anamnezi in statusu je vzel eno roza in eno belo knjigo. Roza je neka angleska z testnimi vprasanji, ki nama jih je bral (v anglescini), midva sva pa samo povedala odgovor, brez dodatnih razlag. Bela knjiga (ali fotokopije) je slovenska in je prebral primer, ki je tudi v knjigi Klinicni nevroloski primeri (ce je nimas, jo lahko dobis v Medicinskih razgledih), in sicer Opeceni sef peke na zaru. Potem je pa postavil se nekaj vprasanj iz glave, vse splosno, nic podrobnosti. Koncali smo ob sedmih zvecer, kar je baje kar hitro (od stirih). Kolega se je ucil nekaj po Marsdnu, jaz pa po Lindsayu, pa se mi zdi, da je bilo popolnoma dovolj. Baje na vajah zahteva, da znas korenina-zivec-misica-gib-okvara, ampak naju tega ni spraseval. Vprasanja so vecinoma tista z lista, lahko dobis pa kako novo. Baje da ima zelo rad demence, parkinsonizem, terapijo kapi, multiplo sklerozo, ... V glavnem, bil je prijazen, korekten, ne prevec zahteven, ena mojih lepsih izkusenj na izpitih.

Izpit je cist fajn, ce obvladas nevroloski pregled. Res se ti splaca it do njega pa ga vprasat, ce bi si vzel kaksen dan casa, da bi malo skupaj ponovila status, pa da malo vidis pacienta. To ti bo res koristilo, ker bos vidla paciente, ki so na oddelku (jih bos mela na izpitu), pa tudi vidla bos, kako se dela status, na kaj se daje poudarek. Je ful prijazen, ful se potrudi zate, ni panike, ce cesa na znas, glavno da vidi, da si se prpravlena cesa novga naucit. Kar se pa ucenja tice, jst sm se po Lindsayu, pa neki poglavij iz Marsdna, ki mi po Lindsayu niso bla najbolj jasna. Na zalost se ne spomnem vec, kaj me je kaj spraseval, vem pa, da ma rad ekstrapiramidne motnje. Izpit pa sploh ni problem, ce gres k njemu za kaksen dan. Pa pejt ga najprej vprasat, da se zmenta, kdaj bi lahko prsla. Naj ti gre fajn, ucenje in pol izpit!
dr. Pirtosek je ful fajn. kar se tice snovi... Fajn je poznat kje tecejo kksni zivci in poti, kje se krizajo... Sprasuje priblizno tko kukr v uni knjigici o klinicnih primerih. Recimo da je cloveka kap in je hemiplegicen , senziteta obraza pa je okvarjena... Kje je lezija kje je ce je senziteta okvarjena tudi po obrazu Poglej si tut potek simpatikusa - Hornerjev sindrom, ker mas lahko razlicne znake, ce je lezija visje ali nizje. Nujno se mors naucit 4 znake za parkinsonizem. (v kksne ful podrobne delitve se ti ni treba spuscat, npr poznat R.Ozslowskega sindroma al pa kej tazga), mors pa znat, da se parkinsonizme deli v idiopatki, plus,.... Poznat glavobole in vedet kako se zdravjo (predvsem migrena in tenzijski glavobol) NUJNO! Znake za normotenzivni hidrocefalus! NUJNO reverzibilne demence (ce dobis pacienta, ki je dementen, potem te bo vprasal kaksne preiskave bi naredila pri njemu...) Lahko ti da v roke lobanjo in model mozganov in mu mors pokazat kje lezijo kksne strukture. Predvsem dobr je znat pokazat hipokampus:) Drugac pa mislim, da se kar drzi vprasanj iz lista. Mors dobr obvladat pregled... Predvsem tonus in senzibiliteto. Senzibiliteto se da pregledvat na (se ne spomnim vec kolk) vec nacinov. primer: radikulopatija - mors poznat dermatome L5, S1 in to pregledat, dorzalno fleksijo palca...Rad vprasa tut nivo refleksov. To je tolk kukr se jest spomnim. Na oddelku ni samo ekstrapiramidna simptomatika. Lahko dobis kksn tumor (tuki mors vedet od kje vse lahko pride metastaza:), al pa radikulopatijo, tut kksna multipla se najde, epilepsija... Jest sm se ucila iz Lindsaya, klinicnih primerov in nevroloske preiskave.

mail je pravi, ampak nisem najboljsa referenca za Pirtoska, ker stvar je bla taka: k njemu sm hodla na izbirni predmet vec kot en mesec in res dosti klinike dalala. Na itpit me je narocil en petek ob 4h popoldan (ma nikol ne bom pozabla, to je bil najdaljsi petek v mojem zivljenju) ko so imeli studenti vaje. Pol smo sli k enemu pacientu z ALS in sem ga mogla izprasat in pogledat, on pa je vmes komentiral pregled in hkrati ucil studente. Ful sem zmesano napisala, upam, da razumes. Tist gospod je mel tud Parkinsona. Pol smo pa se skupi predebatirali obe bolezni, diferencialno diagnozo in vse mogoce, do eticne dileme, v koliksni meri ga seznanit z njegovo prognozo. Men je bil on na splosno fajni, ampak to ni bil objektiven izpit, ker me je ze od prej poznal in vedel, kolk znam. Ne vem, ka ti naj svetujem. Ful je clovek in tud velik pr njemu steje pristop do cloveka, pa siroka diferenciala diagnoza, pa da vidis ta glavne stvari in se ne zgubljas v podrobnostih. Mrbit ne bi blo slabo, da stopis do njega, se mu predstavis itd in prosis za kaksen dan ponavljalnih vaj, saj je status res alfa in omega pri nevri. Pa rpidni in zainteresirani studenti dobijo kako plus piko, se mi zdi. Upam da si iz tele kolobocije razbrala kaj uporabnega. Res se naguli ono knjigo Nevroloska preizkava v nulo, za klinicni del je pa Lindsay po mojem cist OK.

Sicer js nism imela izpita pri prof. Pirtosku, ga je imel pa moj kolega ravno 14 dni nazaj. Nevrolosko preiskavo moras obvladati v nulo... enega pacienta je imel sam, ostale (mislim,da 4) pa skupaj z njim in ga je potem zraven spraseval se teorijo. Bil je zadovoljen z izpitom (je pa res, da je zelo dobro znal). Priporocam ucenje po Fowlerju (bivsi Marsden). Dobro si je zraven prebrati se zbornik Primarni glavobol.

na medenem srcu so njegova vprašanja - ki ti pa pokažejo samo to, da človek sprašuje vse. Če predelaš marsdna - in ga znaš - znaš za 10. Lindsay je dovolj za 90 njegovih vprašanj. Pri kakih demencah in ekstrapiramidnih boleznih pa je malce pomanjkljiv. Klinični pregled je pomemben - ko predstavljaš pacienta si (po njegovih besedah) pedstavljaj, da si ped TV kamero in profesionalno poročaj: najbolje, da si vzameš čas (ki ga maš neomejeno) in si vse izpišeš na list papirja, sistematično, po vrsti - in prebereš - ziher je ziher. Teoretični del je pomemben kot praktični. Večinoma je kr maratonski (jaz sem dobil kakih 20 vprašanj), vendar en kolega je dobil samo 3-4 vpraršanja. Vredno je razmisliti it na poonavljalne vaje k njemu, kjer te kr priganja in lahko dobi vtis, da nekaj znaš (pod pogojem, da pač nekaj znaš:)). Mene je vprašal (iz glave): cluster headache wernicke korsakoff vse nevrološke boletni, ki jih alkohol povzroča toksične demence no, pa se ne spomnim več - sam se mi zdi, da je vse na medenem srcu.
Za pirtoska je pa sploh fajn lindsay, pa uni klinicni primeri. pa dobr je, da vprasas koga k je mel njega na vajah, kako on hoce, da mu poves status pa anamnezo! sploh znaj status ful dobr, to je pr njemu ful pomembno. poglej si un njegov cd! ja duus je pa ena knjiga k je v nemscini al pa v anglescini, dobis jo v knjiznici, so fajn slikce, ampak ce je ne bos dobila se ne sekiraj prevec. to se nauc k sem ti napisala. pirtosek je pa zakon drugac :-) aja, pirtosek se ukvarja predvsem z ekstrapiramidnimi motnjami in
demencami - to znaj!