No pa da še jaz podam svojo izkušnjo.

Na izpitu sva bila skupaj s kolegom. Dobila sva pacienta z trombozo ACM desno, začetek preiskave je bil super nato pa je pacient postal somnolenten, tako da je bilo nadaljevanje težje. Pridružil se je profesor. Vprašal po kratki anamnezi. Potem še začetni del statusa, kazat ni bilo treba nič. Nadljevali smo v kabinetu. Vrašal je še par stvari o pacientu, vrste kapi (ishemična, hemoragična). Zakaj bi lahko pacient postal somnolenten (edem, ishemija...)

Nadaljevali smo z njegovimi tradicionalnimi knjigami:-) Kolega je dobil prirojene žilne malformacije (lahko so arterijske, venske, arteriovenske), lahko omente Sturge veber sindrom. Jaz sem dobil mišične bolezni. Dobro se je naučti osnovno razdelitev. Potem je je vprašal še, če bi kaj dodal h kolegovim odgovorom in sva še to malo debatirala. Da ti čas, da lahko razmisliš. Dobro si je kaj napisati. Kolega je dobil še motnje zavesti in to je to. Vprašal je kako bi se ocenila. Jaz sem se malo podcenil, ponudil nama je oceni. Jaz sem se strinjal s svojo, kolega pa se je odločil še za eno vprašanje. Dobil je motnje govora, jaz pa sem z oceno v roki zapustil mesto zločina:-)

Splošni vtis ni bil slab, hoče da razmišljaj, povezuješ ne dreza v detajle, dobro pa je imeti razčišene osnove, razdelitve. Precej potrpežljiv, malo pokomentira in včasih naredi pridigo kako je treba odgovarjat na izpitu.