Prof. je prijazen, na začetku te tajnica pelje do pacienta in potem ga sam v miru pregledaš. Moj je bil parkinsonski bolnik, ki je imel še sum na kompresijo L5 korenine. Po pregledu pride še profesor, te prosi za povzetek in da mu pokažeš kak random test, ki se ga spomni. Cenjeno je jasno izražanje in strukturirano poročanje in to ne v smislu tistega obrazca, temveč da natančno in kratko opišeš problem pacienta. Tuki sva se malo lovila, ker nisem vedl kaj točno hoče slišat, moje govorniške sposobnosti pa so, kakršne so :D Pol je prišla na vrsto še slavna knjigica dobil sem:
zdravljenje M. Gravis, indikacije za MRI, SAH (to se mi zdi da se je sam spomnil in ni bilo iz knjižice). Spet je važno da odgovarjate strukturirano, če kaj niste sigurni raje ne sekajte v prazno v običajnem smislu "tolk da še neki rečeš" (predvsem to velja za Dif Diag ipd. naštevanja). Nekih obskurnih podrobnosti ne sprašuje, važna je bolj klinika. Strah pa je odveč, ker četudi nista čist na isti valovni dolžini eventuelno skapiraš kaj treba povedat, profesor pa to tudi ne jemlje za hudo napako.