Tokrat nekoliko drugačen izpit. Vratar te usmeri k medicinskemu tehniku v prvo nadstropje, ki ti nato dodeli pacienta. V mojem primeru je bil to bolnik s Parkinsonovo boleznijo, ki si jo lahko prepoznal takoj, ko si videl pacienta, saj je imel hud tremor v mirovanju. Za bolnika sm imela na voljo približno eno uro, nato je prišel profesor. Ker je imel ob tisti uri dogovorjeno vizito s specializanti, sem šla zraven. Ko smo prišli do mojega pacienta, sm morala poročati, na kratko anamnezo in abnormnosti v statusu. Nekatere stvari v statusu je profesor sam preveril, sama nisem rabila nič pokazat. Pacient je imel tudi neko polinevropatijo distalno na nogah, pomembno je, da v tem primeru natančno raziščeš v področju katerega dermatoma je izpad. Potem je vprašal še par stvari v zvezi s Parkinsonovo b., morala sm povedati katere od 4 znakov bolezni ima pacient. Zdravljenje. Ko so specializanti poročali o svojih pacientih, sem bila še kaj uprašana zraven v povezavi z boleznijo, ki jo je imel konkreten pacient: infark v področju leve a.cerebri mediee (kaj lahko pričakujemo), Gerstmanov sindrom, zdravljenje esencialnega tremorja, demenca z Lewyjevimi telesci, zakaj bi imel nekdo s Parkinsonom halucinacije, kako bi najprej začeli z zdravljenje Parkinsona (potem podvprašanje, kaj ne bi dali nekomu, ki ima težave s spominom, koncentracijo...antiholinergikov ker poslabšajo kognitivne funkcije)... Več se ne spomnem. In to je bilo to, izpit je presenetljivo hitro minil in tud ocena je bila lepa :)
Fajn si je nekoliko bolj pogledati anatomijo, ker zna glede tega komplicirati in pa vedeti kako kaj zgleda, ker je včasih treba pokazati (horea, ataksija, tremor...)