Medicinsko pomembni paraziti
- Podrobnosti
- Predmet: Mikrobiologija
- Kategorija: Literatura
- Napisal: Jure
- Zadetkov: 13544
Mikrobiologija ONLINE
Medicinsko pomembni paraziti
Humana parazitologija je razdeljena na tri področja:
protisti (praživali-Protozoa)
helmintologija (črvi)
entomologija (žuželke)
Za mikrobiologa so pomembni kot paraziti, povzročitelji bolezni in kot vektorji, prenašalci povzročiteljev.
Poznamo specifične in nespecifične parazite. Prvi zajedajo le določene gostitelji, drugi pa ne izbirajo med njimi, vrsta jim ni pomembna.
Poleg tega poznamo tudi take, ki prehajajo iz enega gostitelja na drugega brez posrednika = MONOKSENI PARAZITI,npr. Cryptosporidium; Heterokseni pa so oni, ki potrebujejo vmesnega gostitelja, npr. Toxoplasma ali Plasmodium.
Tisti gostitelj v katerem se dokončno spolno preobrazijo je dokončni ali definitivni gostitelj (tu poteka spolno razmnoževanje parazita).
Paraziti so visoko specializirane živali, ki so v boju za obstanek visoko specifične; producirajo velike količine jajčec (razmnoževanje!!!), v nasprotju s tem pa imajo izjemno poenostavljeno živčevje, prebavila in dihala.
Gostitelji lahko škodujejo na različne načine:
• jemljejo mu hrano
• izločajo toksične snovi
• povzročajo mehanične poškodbe
• prenašajo MO
Po okužbi se gostitelj brani tako s humoralno kot celično imunostjo. Specifična protitelesa, ki nastajajo pa niso sposobna odstraniti povzročitelja, toda lahko kasneje zavarujejo organizem pred ponovno infekcijo. Infekcija po okužbi ne preneha ampak traja dalje, zaradi imunskega odgovora ni kliničnih znakov bolezni; to imenujemo PREMUNICIJA ali nesterilna imunost (). Ob neugodnih dodatnih dejavnikih, kot (sevanje, AIDS,...) lahko paraziti preidejo iz cist in povzročijo akutno bolezen, ki pogosto vodi v smrt. Takim parazitom pravimo tudi oportunistične živali.
PROTOZOA
Spadajo v skupino višjih protistov; sem spadajo še alge, glive,...
Imajo jasno omejeno jedro -> evkarionti.
Imajo vse celične strukture.
Za gibanje imajo različne organele: pseudopodije, bičke, migetalke
Hranijo se s pomočjo endoosmoze skozi citostomo (ustna odprtina), prebavljene snovi pa izločajo z ekskretornimi vakuolami, skozi =analno odprtino.
Skoraj vsi načeloma nastajajo v dveh oblikah:
• trofozoit
• ciste
Torfozoit se prehranjuje, živahhno giblje, rezmnožuje, če so pogoju neugodni se obda z ovojnicami in preide v stadij ciste. Ta je običajno poglavitem pri okužbi. Iz te ciste se v telesu odstrani ovojnica, sprostijo se trofozoiti in pride do infekcije. Cistične oblike lahko preživijo tudi dalj časa.
Razmoževanje je spolno in nespolno. Nespolno z dvojno delitvijo, multiplo delitvijo (merozoiti), endodoigenijo (iz materinske nastanejo dve hčerinski celici), brstenjem.
Spolno pa z mikro oz. makro gametami -> zigota -> sporociste -> sporozoiti
V človeku lahko živi pribl. 27 vrst praživali, 15 jih je patogenih. Vse praživali pa so endoparaziti.
Širjenje:
• v obliki cist (zrak, voda,...)
• s pomočjo hematogenih insektov (žival -> človek, človek -> žival)
Bičkarji
Giardia intestinalis (lamblia)
Najbolj pogosta je pri otrocih, parazitira v črevesju.
Je flagelat, ki nastopa v dveh oblikah: trofozoit -> ima številne bičke, jedra 2X; povzroča abdominalne bolečine, driske. Lahko pa je samo navzoč in ne povzroča nobenih zapletov.
Cista -> ima močno ovojnico, vidijo se ostanki fibril, jedra
Lahko povzroča infekcije (prenos z vodo), odporna je na kloriranje.
V primeru, da ima bolnik:
• tekoč iztrebek, je verjetnost, da njademo parazite v obliki trofozoitov
• črnkast, formiran iztrebek -> paraz. v obliki cist
Ob sumu na Giardio dodamo kužnini še lugolovo raztopino, da spremenimo lomni količnik in tako bolje vidimo cisto s strukturami.
Trichomonas vaginalis
Večji od Giardie, 5 bičkov, 1 ondulirajoča membrana.
Ni v stadiju ciste, le trofozoit!
Povzroča vaginitis (Ž), uretritis, prostatitis (M).
Diagnostika: bris sluznice, v fiziološki razt. opazujemo razmaz, barvamo (Loeffler. g.)
Trofozoit je zelo odporen. Prenaša se s spolnim kontaktom, zaradi odpornosti pa tudi z higienskim priborom, ginekološkim priborom,...
Leishmania
Bičkar, ki nastane v več oblikah, glede na to kje živijo (gojišča, prenašalec, končni gostitelj)
1. Promastigot = leptomonadna oblika. Dobimo ga v vmesnem gostitelju.
2. Amastigot=lišmenijska oblika -> okroglo, brez bička. Navadno gredo v jetra, vranico, kjer se razmnožujejo. Pride do hepato- in splenomegalije.
V diagnostiki delamo razmaz po Giemsi (biopsija vranice, jeter).
Bolezen je visceralna lišmenioza /Leishmenia donovani ali Kale-Azar.
Poznamo tudi druge vrste lišmenij, ki povzročajo različne vrste lišmenioz:
• kožna lišmenioza
• kožno - sluznična lišmenioza (Južna Amerika)
Gojimo jo na NNN gojišču (dobimo L. v leptomonadni obliki).
Kožno-sluznično obliko zdravimo z ANTIMONA preparati.
Trypanosoma
Pomembni sta dve vrsti:
• Trypanosoma brucei gambiense
• Trypanosoma brucei rodesiense
Imajo biček, ki je pripet po vsem telesu, tvori ondulitajočo membrano. Zaradi takega bička se parazit premika s celim telesom, se zvija.
Prenaša ga muha Ce-Ce (Glossina sp.). Če inficirana muha piči človeka ima paraztie v epimastigotni obliki = kritidijaki obliki. Maksimalno 30mikrom dolg parazit lahko pride do možgan. Zaradi svojih izločkov povzroča vnetje - encefalitis, ki lahko napreduje v komo in smrt, če ni bolezen zdravljena.
Bolezen: spalna bolezen, ker po prodoru do možgan pride do komatoznega stanja.
T.cruzi:
Najdemo jo v J. Ameriki, prenaša jo stenica (Triatoma sp.) s svojimi iztrebki. Stenica zbada človeka in izloča iztrebke po koži. Človek pa si s praskanjem lahko spravi iztrebke v ranico. Paraziti lahko pridejo v vse notranje organe. Bolezen se kaže različno, glede na to v kateri organ povzročitelj prodre; srce, pljuča, vranica, jetra, pljuča,... V človeškem telesu lahko nastopa tako v amastigotni, kot tudi v trimastigotni (tripanosomni obliki).
Amebe
Entamoeba hystolitica
V organizmu nastopa v obliki trofozoita, vstopi pa v obliki ciste. Za njo so značilna 4 jedra.
Trofozoit dela s proteolitičnimi encimi razjede na sluznici. Če pa prodre skozi črevesno sluznico in pride po krvi v druge organe govorimo o izvenčrevesni amebiozi.
Diagnosticiramo jo s serološkimi testi, torej iščemo protitelesa. Pregledujem iztrebke bolnikov z diarejo pri katerih sumimo da gre za ameboidno infekcijo. V primeru, da dobimo le cistično obliko jih lahko gojimo na posebne Loefflerjevem gojišču. Že naslednji dan lahko opazujemo trofozoite.
Entamoeba coli
Je komenzal, ni patogena. Ločimo jo lahko od patogene Entamoebe hystolitice. Njena cista je nekoliko večja in ima 8 jeder (vedno več kot 4 jedra).
Entamoebo hystol. Lahko zamenjamo z Blastocystis hominis, ki ima na sredini veliko vakuolo. Pojavlja se raje pri starejših ljudeh.
V naravi so lahko prisotne tudi zemeljske amebe, ki povzročajo tersko amebiozo.
Pomebni sta:
Naegleria
Acanthamoeba
Prva povzroča akutni meningoencefalitis .Do infekcije prihaja po nosni sluznici pri kopanju v inficirani vodi. Zanjo je značilno, da bolniki izredno hitro umrejo, ker ni imunskega odgovora. Seroloških testov prav zaradi zadnjega tudi ne moremo delati.
Acanthamoeba je največkrat povzročitelj keratitisa, včasih tudi meningoencefalitisa. Pogosteje jo zaznamo pri ljudeh, ki nosijo kontaktne leče (doma pripravljene fiziološke raztopine, neumite roke, nepravilna nega posodic za leče). Ciste so odporne na klor, ki je v vodovodni vodi. Uniči pa ji temperatura nad 70 stop. C.
Ameba navadno uspeva v prisotnosti bakterij, ko se spremeni v trofozoit ima v sebi tudi fagocitirane bakterije, ki v njeni pristonosti živijo v sožitju.
Učinkovito zdravilo je Bromen
Gojimo jo skupaj z bakterijami (E. coli). Ko fagocitira vse bakterije preide v stadij ciste.
Trosovci
Plasmodium
Po patogenosti se uvrščajo v naslednji sklop:
1. P. falciparum
2. P. vivax
3. P. ovale
4. P. Malariae
Prenašajo ga samice komarja Anopheles. Samica vbode sporozoite plazmodija, kise nato širijo s krvjo. Po 30 min pridejo vsi v jetra in jih tako v krvi ni več najti. Celice se večajo, pokajo, paraziti se množijo. = preeritrocitni stadij. Iz jeter grado nato v kri, kjer parazitirajo v eritrocitih; se razmnožujejo,... = eritrocitni stadij. Eritrociti nato počijo = malarijski napad.
Plasmodium falciparum je najbolj patogen zaradi tega, ker spremni površinsko strukturo eritrocita do te mere da se le-ti med seboj začno zlepljati. Tako prihaja do zamašitve različnih mahnjih žilic, kar je lahko usodno v možganih.
Zamšitev žile -> koma -> lahko tudi smrt = Maligna malarija.
Diagnostika:
Pregled krvnih razmazov; gledamo prstane (vključke) v eritrocitih. Na podlagi tega lahko tudi ugotovimo za katerega povzročitelja gre v določenem primeru.
Občasno se lahko življenjski krog plazmodija tudi zaključi, saj nekaj merozoitov preide v gametocite, katere lahko spet vsrka samica komarja, dva gametocita se združita -> zigota -> sporocista -> sporozoiti.
Toxoplasma gondii
Je bananaste oblike (krhljaste oblike), odkrili so jo v začetku 20. Stol. (1908).
Povzročitelj toksoplazmoze; akvirirano in kongenitalno toksoplazmozo.
Pri pridobljeni vidimo klinične znake limfadenitisa, ki ga običajno niti ni potrebno zdraviti.
Kongenitalna oblika je precej hujša saj pride do poškodb na možganih in očeh, spontanega splava ali mrtvorojenega otroka.
Ko se imunski sistem brani se parazit prilagodo do določene mere in preide v obliko ciste. Okužena oseba ima lahko doživljenjsko prisotna protitelesa. Akutna toksoplazmoza se pojavlja predvsem pri imunonekompetentnih bolnikih ob ugodni dodatnih dejavnikih (AIDS, sevanje,...).
Spolno se toksoplasma razmnožuje v mački (ne kažejo znakov okužbe), ki izloča ooscite z iztrebki. V 3-4 dneh je takšna oocista zrela.
Do infekcije ponavadi pride pri stiku z mačjimi iztrebki (presajanje rož, peskovni, higiena pred uživanjem hrane!,...).
Posebej je nevarna okužbanosečnice, saj samo primarna okužba povzroči kongenitalno obliko toksoplazmoze. Pri nas se pri vseh nosečnicah dela test na prisotnost IgG protiteles proti toksoplazmi (presejalni testi - screening).
Če so protitelesa prisotna, vendar v majhnih titrih in se po enem tednu ne povečajo, je najverjetnje to stara okužba. V primeru visokih titrov pa je nujno takojšnje zdravljenje (še prej preverimo tudi titre IgM in IgA) s sulfonamidom v kombinacijji z antibiotiki. V 8 oz. 9 mesecu pa še z antimalarikom piretaminom.
Pneumocistis carinii
Povzročitelj pljučnice predvsem pri pacientih z AIDS-em.
Črevesni paraziti
Blastocistis hominis
Povzroča močne diareje, deluje na epitelij GIT, podoben je Entamoebi hystolitici.
Cyclosporae caetanensis
Prav tako povzroča diareje prek vplipa na epitelij GIT.
Barva se različno intenzivno, okrogel parazit. Oociste pod UV svetlobo fluorescirajo (avtoimunofluorescenca).
Cryptosporidium
Značilna zelena driska (), epit. GIT.
Barvamo po Ziehl-Nielsnu ali s safraninom oz. Giemso.
Mycrosporidia
Je pomemben črevesni parazit.......... ()