I. UVOD
Leptospiroza je akutna generalizirana infekcijska bolezen, ki jo povzročajo spirohete iz rodu Leptospir. V seminarju bom predstavila epidemološke značilnosti leptospiroze, geografsko specifičnost pojavljanja in njeno klinično sliko v Sloveniji.

II. VSEBINA
Dokazani serovarji v Sloveniji:
Do sedaj je v svetu poznanih že okoli 230 serovarov Leptospire. V Sloveniji pa je bilo dokazanih 10 serovarov iz različnih seroloških skupin: grippotyphosa (33,33), sejroe (24,86), icterohaemorrhagiae (13,66), saxkoebinig (13,11), australis (12, 84); ostali serovarji (canicola, pomona, tarassovi, antummalis) so bili prisotni v manj kot 1.

Geografska specifičnost leptospiroze v Sloveniji:
Prvi primer leptospiroze v Sloveniji, v občini Murska Sobota, je bil prijavljen centralnemu higienskemu zavodu v Beogradu leta 1938. Od leta 1946 do leta 2001 je bilo v Sloveniji po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota prijavljenih 756 primerov leptospiroz, od tega 658 (87) primerov v Pomurju. Leptospiroze v Pomurju so torej endemske.
Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo je bilo v Sloveniji leta 2002 19 primerov leptospiroz, en bolnik pa je celo umrl.

Tabela 1: Leptospirozni bolniki v Pomurju po občinah od leta 1964-1985.

občina Moški () Ženske () Skupaj ()
Lendava 86 (23,5) 50 (13,66) 136 (37,16)
M. Sobota 82 (22,4) 90 (24,59) 172 (46,99)
Ljutomer 31 (8,47) 8(2,19) 39 (10,66)
G. Radgona 15 (4,10) 4 (1,09) 19 (5,19)
Pomurje skupaj 214 (58,47) 152 (41,53) 366 (100)

Močno razvito kmetijstvo in živinoreja v Pomurju omogoča v naravi preživetje številnih glodalcev; številne površinske vode, bodisi stoječe ali tekoče, omogočajo optimalno preživetje leptospir v okolici glodalcev, s tem pa vzdrževanje leptospiroz v nepretrgani verigi z visoko prevalenco med sesalci v naravi. Ljudje se okužijo pri kmetijskih delih na poljih, pri delu z živino, pri kopanju v kontaminiranih vodah in ribolovu. Geografska raznolikost Pomurja je razlog, da je v gričevnati G. Radgoni manj obolenj, kot v ostalih pomurskih občinah.

Epidemologija:
Delež leptospiroz v Pomurju znaša skoraj 90 . Gibanje leptospiroz v Pomurju kaže na bistveno višjo morbiditeto prebivalcev v Pomurju, kot je bilo prijavljenih leptospiroz v Sloveniji in na podlagi tega izračunane morbiditete prebivalcev. Povprečna morbiditeta v Sloveniji je znašala 1,03/100000 prebivalcev, v Pomurju pa 12,75.
Okuženi glodalci (predvsem podgane in miši), številne površinske vode so rezervoar okužb za domače živali (svinje, govedo, pse, mačke) in tudi človeka. Tako so ogrožene skupine pedvsem kmetje, veterinarji in mladina.
Kmetijska dela na poljih in travnikih so ljudje v začetnem obdobju študije opravljali predvsem ročno in bosi, zato so se leptospiroze pojavljale zlasti ob košnji trave in žetvi, istočasno pa se je mladina pogosto okužila pri kopanju v kontaminiranih potokih. Tako bi lahko rekli, da je leptospiroza pri ljudjeh izrazito sezonska bolezen (Tabela 2). V zadnjem času pa je prišlo do mehanizacije kmetijstva, gradnje številnih kopališč s toplo in termalno vodo, in s tem posledično upada leptospiroz v poletnih mesecih. Sedaj so tako ostala nevarnejša tista opravila, ki jih je potrebno opravljati ročno, kot je izkopavanje krompirja v jesenskih mesecih. Pozimi se ljudje okužijo skoraj izključno pri delu v živinoreji in v stiku z mesom inficiranih živali. Delitev dela narekuje, da dela pri vzreji prašičev in molzenju krav opravljajo ženske, kar je razlog za pogostejšim zbolevanje žensk v zimskih mesecih. Tudi zaradi zaposlavanja moških v industriji ženske začnajo prevzemati delo v poljedeljstvu.
Obolevanje v starostni skupini 10 -19 let je bilo povečano zaradi kopanja v kontaminiranih potokih (Tabela 3). Fantje v starostni skupini 10 - 19 let se okužijo večinoma le pri kopanju v kontaminiranih vodah. Dekleta se kopljejo veliko manj kot fantje, zlasti se redkeje kopajo izven javnih kopališč. Opazen je tudi porast obolevnosti po 60. letu. Mladi se odseljujejo s podeželja, ostareli pa so prisiljeni opravljati kmetijska dela. Pri tem so bolj izpostavljene starejše ženske, ki, kot je že bilo omenjeno, prevzemajo vsa dela pri vzreji svinj in molzenju krav.
Kontaminiran Kobiljski potok pri Lendavi je bil tudi razlog za edino hidrično epidemijo pri nas. Ostali primeri leptospiroz so sporadični.


Tabela 2: Pogostost pojavljanja leptospiroze v Sloveniji po mesecih v letu in po spolu:

mesec Moški () Ženske () Skupaj ()
Januar 1,09 0,82 1,91
Februar 1,09 1,19 3,01
Marec 1,09 0,55 1,63
April 0,27 1,36 1,63
Maj 27,32 1,63 4,37
Junij 27,32 0,55 3,28
Julij 8,74 3,83 12,57
Avgust 14,21 6,01 20,22
September 14,21 10,66 24,86
Oktober 6,01 5,46 11,48
November 4,10 4,09 8,20
December 2,19 4,64 6,83


Tabela 3: Leptospirozni bolniki po starostnih skupinah v Pomurju.

Starostna skupina po letih Moški () Ženske () Skupaj ()
0 - 9 0,82 1,09 1,91
10 -19 21,86 5,46 27,32
20 – 29 10,66 2,46 13,11
30 – 39 8,47 4,64 13,11
40 – 49 5,74 7,65 13,39
50 – 59 6,56 10,92 17,49
60 in več 4,37 9,25 13,66


Klinična slika:
Klinične manifestacije bolezni so zelo pestre in obsegajo številne različice, od asimptomatskih infekcij do hude hepatorenalne oblike z zlatenico (Weilova bolezen) in celo s smrtjo. Tudi klinične značilnosti leptospiroz v Sloveniji so zelo heterogene (Tabela 4). Pri 66,36 bolnikov je bil začetek bolezni nagel, z vročino (med 39 °C in 40 °C), ki je trajal od 3 do 9 dni. Pogost je bil glavobol (61,73 ), številne gastrointestinalne težave, med katerimi prevladuje bruhanje (46,30 ), bolečine v abdomnu (15,74 ), redka je obstipacija, diareja, bolečina pod žličko. Pri bolečinah v mišicah in sklepih prevladujejo boleči spodnji udi (21,19 ). Pogosto se pojavlja tudi suh in obložen jezik (38,47 ), episkleralna injiciranost (40,43 ), injicirano grlo (24, 38 ). Ostali znaki so navedeni v Tabeli 4.


Tabela 4: Klinične značičnosti leptospiroz v Sloveniji.

Bolezenski znaki Delež bolnikov ()
Vročina preko 39 °C 59,56
Mrzlica 45,67
Krvavitve Iz nosu, dlesni in v koži 3,09
Glavobol 61,73
Motnje zavesti Koma 0,31 (1 pacient)
Bolečine v mišicah in sklepih Spodnji udi 21,19
Mečih 6,79
Križu 16,98
Trebuhu 15,74
Gastrointestinalne težave Bruhanje 46,30
Diareja 7,10
Bolečine pod žličko 9,88
Bolečine v abdomnu 15,74
Spremembe v ustih Herpes labialis 6,17
Suh in obložen jezik 38,27
Injicirano grlo 24,38
Povečane tonzile 10,8
Respiratorni trakt Kašljanje 19,44
Pljučnica 2,47
Spremembe na očeh Episkleralno injiciranost 40,43
Izpuščaj 12,04
Povečamo vranico 9,52
Povečana jetra 18,52
Leptospirozni meningitis 45,96


Zdravljenje: zgodnje zdravljenje s penicilinom (odnosno tetraciklinom, cefalosporinom), pri Weilovi bolezni pa je potrebno nadomeščati še tekočino in elektrolite.


III. ZAKLJUČEK
Pestrost kliničnih znakov in simptomov otežujejo prepoznavanje leptospiroze tako v Sloveniji kot v svetu. Zgodnja diagnoza in antibiotično zdravljenje vplivata na ozdravljenje. Endemično področje za leptospirozo je ruralno področje, kjer je večja možnost posrednega in neposrednega stika med človekom in glodalci, kar v Sloveniji predstavlja Prekmurje. Tu so prisotni različni serovari, najpogostejše: grippotyphosa, sejroe, icterohaemorrhagiae, saxkoebinig, australis.


IV. LITERATURA
1. Bedernjak J. Zdravljenje leptospiroz. Med Razgl 1995; 34:529-534.
2. Bedernjak J. Epidemološke značilnosti leptospiroz v Pomurju od leta 1964 – 1985. Zdrav Vestn 1993; 62: 573-5.
3. Bedernjak J. Leptospiroze pri nas in v svetu. Murska sobota: Pomurska založba, 1993.
4. Pal E., Prelog I. Prikaz bolnikov z leptospirozo, zdravljenih na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnice Murska Sobota v letu 2002 – pomen hemokultur pri njeni diagnostiki. Zdrav Vestn 2003; 72: 275-7