Trenutno (2004) se veljavni dokument iz leta 1982.

1. člen

Zdravstveni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za
voznike oziroma vozniki motornih vozil za vožnjo motornega vozila
(telesna in duševna zmožnost), se določajo po vrsti in stopnji
telesnega - duševnega stanja, obolenja, poškodbe in hibe ter po
kategoriji motornega vozila, ki ga voznik vozi.


2. člen

Kandidati za voznike in vozniki motornih vozil so po tem
pravilniku razvrščeni v dve skupini:

1) v prvo skupino: kandidati za voznike in vozniki motornih vozil
kategorij A in B, ki jim vožnja motornega vozila ni glavni
poklic;

2) v drugo skupino: kandidati za voznike in vozniki motornih
vozil kategorij A in B, ki jim je vožnja motornega vozila glavni
poklic, ter kandidati za voznike in vozniki motornih vozil
kategorij C, D in E.


3. člen

Kandidati za voznike in vozniki motornih vozil iz prve skupine
veljajo za zmožne voziti motorno vozilo v cestnem prometu, če ne
bolehajo za kakšno izmed naslednjih bolezni in če nimajo kakšne
izmed naslednjih poškodb ali hib:

a) psihološka, psihiatrična in nevrološka stanja in obolenja:

1) psihomotorične in senzomotorične motnje, ki se kažejo kot
izraziteje zmanjšana vizumotorična koordinacija, psihomotorična
in senzomotorična počasnost;

2) oblike intelektualne insuficience ne glede na etiologijo,
razen če ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;

3) izrazitejše spremembe kognitivnih funkcij, ki se kažejo kot:
motnje, zmanjšanje ali pomanjkanje pozornosti in koncentracije
ter motnje opažanja, mišljenja in spomina;

4) izražene nevrotične motnje in psihična stanja, razen če ne
vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;

5) izrazitejše motnje osebnostne strukture, ki se kažejo kot
nagnjenost k neprilagojenemu obnašanju, socialna in čustvena
nezrelost in nestabilnost;

6) alkoholizem, razen najmanj šest mesecev medicinsko
kontroliranih primerov abstiniranja brez psihičnih sprememb ali
nevroloških komplikacij;

7) toksikomanija, razen najmanj 12 mesecev medicinsko
kontroliranih primerov abstiniranja brez psihičnih sprememb ali
nevroloških komplikacij;

8) akutne psihoze, ne glede na etiologijo, ali kronične psihoze z
izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami;

9) stanja in obolenja, ki se kažejo v motnjah koordinacije,
rigorju, tremorju, horeatičnih in atetotičnih gibih (multipla
skleroza, M Wilson, M. Parkinson itd.);

10) padavica v vseh oblikah in druge motnje zavesti, razen
medicinsko kontroliranih primerov, v katerih brez terapije
napadov ni najmanj dve leti;

11) nevrološka stanja, obolenja, poškodbe in anomalije živcev in
mišic, ki vplivajo na varno vožnjo motornega vozila in zanje
vozila ni mogoče ustrezno prilagoditi;

12) maligni tumorji centralnega živčnega sistema po lokalizaciji;

13) stanje po poškodbi možganov s psihičnimi in nevrološkimi
posledicami, razen če posledice ne vplivajo na varno vožnjo
motornega vozila;

14) stanje po poškodbi možganov z izraženimi nevrološkimi znaki
in simptomi, razen medicinsko kontroliranih primerov med
boleznijo in šest mesecev po poškodbi;

15) nespecifična in specifična vnetja oziroma obolenja
centralnega živčnega sistema, razen medicinsko kontroliranih
primerov med boleznijo in šest mesecev po ozdravljenju;

16) dokončne oblike hemiplegije in hemipareze, za katere ni možna
prilagoditev vozila;

17) obolenja in poškodbe hrbtenjače s trajnejšimi posledicami, ki
onemogočajo varno vožnjo motornega vozila in zanje ni mogoče
vozila ustrezno prilagoditi;

18) progresivna mišična obolenja;

19) ateroskleroza možganov v izraženem stadiju z motnjami, razen
če ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;

20) luična obolenja centralnega živčnega sistema z motnjami,
razen če ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;

b) stanja in obolenja vidnega organa:

1) obolenja ali hibe vidnega organa, ki motijo funkcijo vida v
tolikšni meri, da bi bila ogrožena varna vožnja motornega vozila;

2) ostrina vida, korigiranan ali nekorigirana, ne sme biti v
seštevku za obe očesi manjša od 0,8, pri čemer mora biti vid
enega očesa 0,5 in vidno polje popolnoma normalno.

Če ima kdo eno samo oko, ne sme biti ostrina vida, korigirana
ali nekorigirana, manjša od 0,8, vidno polje pa mora biti
popolnoma normalno.

3) poškodba vidnega polja pri temporalni zožitvi je dovoljena za
20 stopinj, pri čemer pa mora biti eliminiran vpliv monokularnih
skotomov in ostrina vida na obeh očesih normalna;

c) stanja in obolenja ravnovesnega in slušnega organa:

1) obolenja vestibularnega aparata z motnjami v ravnovesju;

d) stanja in obolenja srca in ožilja:

1) hudi primeri obolenj koronarnega ožilja s pogostimi napadi
angine pectoris;

2) infarkt miokarda brez anginoznih motenj aliznakov nepravilnega
ritma, stanje med boleznijo in do šest mesecev po preležani
bolezni;

3) obolenja srca, ki lahko pripeljejo do spremembe ritma in
sinkopalnega stanja;

4) prirojene in pridobljene srčne hibe z znaki dekompenzacije;

5) prirojene in pridobljene bolezni velikega ožilja z znaki
dekompenzacije;

6) kompleten srčni blok, razen implantiranega elektronskega
spodbujevalnika (pace maker);

7) kronično pljučno srce znaki dekompenzacije;

8) stanje po perikarditisu z znaki konstrikcije;

9) hipertonična bolezen z diastoličnim pritiskom nad 16,0 kPa z
znaki okvare ožilja očesa, možganov, srca ali ledvic;

e) stanja in obolenja respiratornega sistema:

1) ki povzročajo hudo respiratorno, kardiorespiratorno ali srčno
insuficienco (kronični bronhitis s hudim emfizemom, huda oblika
bronhialne astme ipd.);

f) bolezni gastrointestinalnega in urinarnega sistema:

1) huda obolenja želodca, jeter ali ledvic, zaradi katerih lahko
nastnejo kolike oziroma komatozna stanja;

g) obolenja endokrinega sistema:

1)diabetes, mellitus, kompliciran z očesnimi, živčnimi ali
kardiovaskularnimi motnjami in nekompenzirano acidozo;

2) hujša oblika hipertireoze z okulobulbarnim sindromom ali
komplikacijami kardiovaskularnega sistema;

3) hude oblike hipotireoze, ki jih spremlja bradipsihija;

4) hujše oblike in hipoadenokorticizma;

h) bolezni krvnega sistema:

1) maligne hemopatije in retikuloze, razen če zdravnik specialist
hematolog izrecno ne poudari, da je oseba zmožna varno voziti
motorno vozilo;

i) kožna obolenja:

1) ki lahko bistveno vplivajo na varno vožnjo motornega vozila
(hude oblike nevrodermatitisa ipd.);

j) stanja in obolenja kostnega sistema in lokomotoričnega
aparata:

1) vsa stanja, obolenja in poškodbe kostnega in mehkega tkiva, ki
so povzročile popolno ali delno izgubo okončin ali ohromelost,
nepregibnost, atrofijo, zmanjšano motorično moč, skrivljenost,
skrajšanost okončin ipd.


4. člen

Kandidati za voznike in vozniki motornih vozil druge skupine
veljajo za zmožne voziti motorna vozila v cestnem prometu, če
poleg pogojev iz 3. člena tega pravilnika izpolnjujejo tudi
pogoje, da ne bolehajo za kakšno izmed naslednjih bolezni in če
nimajo kakšne izmed naslednjih poškodb ali hib:
a) psihološka, psihiatrična in nevrološka stanja in obolenja:

1) vse oblike zmanjšane intelektualne učinkovitosti, ki se
označujejo kot mejne ali nižje od mejnih, ne glede na etiologijo;

2) izražena astenija z močnejšo nevrastenijo;

3) padavica v vseh oblikah in druge motnje zavesti;

4) nevrološka stanja, obolenja, poškodbe in anomalije živcev in
mišic, ki vplivajo na varno vožnjo motornega vozila, ne glede na
možnost prilagoditve vozila;

5) stanje po pretresu možganov, do šestih mesecev, odvisno od
stopnje pretresa;

6) hemiplegije in hemipareze, ne glede na možnost prilagoditve
vozila;

7) obolenja in poškodbe hrbtenjače s posledicami,ki onemogočajo
varno vožnjo motornega vozila, ne glede na možnost prilagoditve
vozila;

b) stanja in obolenja vidnega organa:

1) ostrina vida na vsakem očesu posebej s korekcijskimi lečami ne
sme biti manjša od 0,8 oziroma na enem očesu 1,0 na drugem pa
najmanj 0,6. To ostrino vida je dovoljeno doseči s korekcijskimi
lečami, vendar ne močnejšimi od 4,0 dioptrij, pri čemer mora
biti vidno polje obeh očes popolnoma normalno;

2) motnje barvnega vida: protanopi (rdeča barva) in devtaranopi
(zelena barva);

c) stanja in obolenja srca in ožilja:

1) infarkt miokarda, brez anginoznih motenj ali znakov
nepravilnega ritma, med boleznijo in najmanj šest mesecev po
preležani bolezni;

2) prirojena in pridobljena obolenja velikega ožilja;

3) kompleten srčni blok in blok AV II. stopnje;

4) blok leve veje Hisovega spleta;

5) kronično pljučno srce;

6) stanje po perikarditisu z znaki konstrikcije;

d) stanja in obolenja respiratornega sistema:

1) aktivna plučna tuberkuloza;

e) obolenja endokrinega sistema:

1) deabetes mellitus v vseh oblikah, razen tistih, ki se lahko
kompenzirajo z dieto in oralnimi antidiabetiki, pogoj pa je, da
so pod nenehno medicinsko kontrolo;

2) hujše oblike hipertireoze;

3) izražen hiper in hipoadenokorticizem,

f) bolezni krvnega sistema:

1) maligne hemopatije in retikuloze;

2) hude anemije in hemoragični sindrom;

g) stanja in obolenja kostnega sistema in lokomotoričnega
aparata:

1) vsa stanja, obolenja in poškodbe kostnega in mehkega tkiva, ki
so povzročile popolno ali delno izgubo okončin ali ohromelost,
nepregibnost, atrofijo, zmanjšano motorično moč, skrivljenost,
skrajšanost okončin ipd. in vplivajo na varno vožnjo motornega
vozila.


5. člen

Kandidati za voznike in vozniki motornih vozil iz prve skupine
lahko veljajo za zmožne voziti motorno vozilo tudi v tehle
primerih:

1) če imajo samo eno oko, pogoj pa je, da je minilo 12 mesecev od
izgube funkcije vida;

2) če so popolnoma gluhi, pogoj pa je, da svojo hibo funkcionalno
kompenzirajo;

3) če bolehajo za diabetesom mellitusom in prejemajo insulin,
pogoj pa je, da so pod nenehno medicinsko kontrolo;

4) če imajo stanja in obolenja kostnega sistema in obolenja
lokomotoričnega aparata, se zdravstvena zmožnost presoja po
vrsti in stopnji motenj, zaradi katerih okončina ne more
opravljati potrebne funkcije. V takih primerih mora dati zdravnik
ustrezne specialnosti mnenje, ali je kandidat za voznika oziroma
voznik zmožen voziti vsako ali pa samo posebej prilagojeno
motorno vozilo.

Kandidati za voznike oziroma vozniki motornih vozil druge skupine
lahko veljajo za zmožne voziti motorno vozilo tudi v tehle
primerih:

1) če jim je uporaba kontaktnih leč dovoljena samo s posebnim
soglasjem zdravnika specialista za očesne bolezni;

2) če imajo takšno ostrino sluha, da slišijo šepetanje z razdalje
1 metra, glasno govorjenje pa z razdalje 4 - 5 metrov, ne da bi
jim bil potreben amplifikator. Vozniki motornih vozil kategorije
D smejo to ostrino sluha dosegati samo s selektivnim
amplifikatorjem.


6. člen

Če se pri zdravniškem pregledu ugotovi, da kandidat za voznika
ali voznik motornega vozila boleha za kakšno boleznijo ali ima
kakšno poškodbo ali hibo iz tega pravilnika, se oceni kot
nezmožen za vožnjo motornega vozila, pogoj pa je:

1) da ugotovljena bolezen, poškodba ali hiba popolnoma izključuje
varno vožnjo motornega vozila ali da utegne povzročiti nenadno
nezmožnost;

2) da morebitnih funkcionalnih motenj ni mogoče kompenzirati.


7. člen

Voznik motornega vozila, ki dosega v tem pravilniku predpisano
potrebno ostrino vida oziroma potrebno ostrino sluha s
korekcijskimi lečami (kontaktnimi lečami) oziroma slušnim
aplifikatorjem, mora med vožnjo motornega vozila nositi
korekcijske leče (kontaktne leče) oziroma slušni amplifikator.
Uporaba korekcijskih leč oziroma slušnega amplifikatorja mora
biti navedena v spričevalu o zdravstveni zmožnosti voznika
motornega vozila in v vozniškem dovoljenju.

Voznik motornega vozila, čigar zmožnost voziti motorno vozilo
velja le za prilagojeno vozilo, mora imeti potrdilo, da je
vozilo, ki ga vozi, ustrezno prilagojeno telesni hibi ali izgubi
okončin; to mora biti navedeno v spričevalu o zdravstveni
zmožnosti voznika motornega vozila in v vozniškem dovoljenju.


8. člen

Kandidat za voznika oziroma voznik motornega vozila mora zahtevi
za vozniško dovoljenje priložiti spričevalo o zdravstveni
zmožnosti, ki ugotavlja, da je telesno in duševno zmožen voziti
motorno vozilo, če pa ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, ki so
predpisani s tem pravilnikom, spričevalo tudi navaja, ali je
trajno ali začasno zdravstveno nezmožen oziroma je omejeno zmožen
voziti motorno vozilo določene kategorije.


9. člen

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati pravilnik o
zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih
vozil ( Uradni list SFRJ, št. 20/75).


10. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
SFRJ.

********************

(Objavljeno 5.2.1982)

********************

(1) Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP) (Uradni list RS, št.
30-1225/1998), objavljen 16.4.1998, ki velja od 1.5.1998, določa
tudi:

"242. člen

...

(4) Kolikor ni v določbah tega poglavja drugače določeno, se
izvršilni predpisi, izdani na podlagi zakona o varnosti cestnega
prometa in zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, smiselno
uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov, izdanih na podlagi
tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom."