1. Uvod - izpostavljenost

Krom je trda, srebrno-bela kovina, visokoodporna na oksidacijo tudi pri zelo visokih temperaturah. Je šesti najpogostejši element v zemeljski skorji.

Uporablja se v metalurški industriji - proizvodnji nerjavečega jekla (skupaj z vanadijem, nikljem, molibdenom), v kemični industriji (kot barvila - kromove spojine so lahko rdeče, rumene, oranžne in zelene) v usnjarski, lesni in prehrambeni industriji (kot konzervans), kot antikoroziv (npr. v kuhinjskih sistemih, bojlerjih). Sklepne proteze iz zlitin kroma se uporabljajo v ortopediji.

Krom obstaja v vrsti oksidativnih stanj od -2 do +6. V naravi pa se nahaja v treh stabilnih valenčnih oblikah: Cr 0 (elementarni), Cr +3 in Cr +6. Trivalentna in šestvalentna oblika imata največji biološki pomen. Trivalentni krom je sicer pogostejši v naravi, a je hekasvalentna oblika bolj pomemna v industriji, pa tudi s stališča medicine, saj deluje kot iritant, koroziv in karcinogen.

Koncentracija kroma v zraku, vodi in hrani je zelo nizka, zato je izpostavljenost temu elementu večinoma poklicne narave. Do zastrupitev pride v proizvodnji kalijevega bikromata, barv, mast, maziv, fotografskega materiala, krzna, gume, cementa, zlitin, pri kromanju kovin z galvanizacijo…
2. Biološke poti
Vstopna mesta za krom so pljuča, prebavila in koža. Cr (VI) se bolje absorbira, ker lažje prehaja celične membrane. Po vstopu v telo se Cr (III) veže direktno na plazemski transferin, medtem, ko Cr (VI) preide v eritrocite, kjer ga encimi reducirajo v Cr (III).
Iz telesa se izloča hitro v obliki Cr (III) in sicer v urinu; ne kopiči se v organizmu. Pri človeku ledvice izločijo približno 60 absorbirane Cr (VI) doze v obliki Cr (III) v 8 urah od vnosa v telo. 10 vnosa se izloči preko žolčnega sistema, nekaj pa tudi preko znoja.
3. Fiziološki učinki
Krom (III) je esencialni element, v organizmu je potreben za metabolizem ogljikovih hidratov, potencira pa tudi učinke insulina (povečuje toleranco za krvni sladkor, pospešuje sintezo maščobnih kislin in holesterola). Pomanjkanje kroma je povezano z moteno glukozno toleranco, hiperglikemijo na tešče, glukozurijo, povečanjem maščevja, diabetesom melitusom tipa 2, kardiovaskularnimi boleznimi, zmanjšanim številom spermijev in neplodnostjo. Primeren dnevni vnos kroma je 50 do 200 mikrogramov. Cr (III) je prisoten v večini svežih živil in pitni vodi. Živila bogata s kromom so žitarice, začimbe, sveža zelenjava, meso, ribe, kvas, pivo.
Glavna faktorja, ki vplivata na toksičnost kromovih spojin, sta oksidativno stanje in vodotopnost. Spojine Cr (VI), ki so močni oksidanti in imajo dražeč in koroziven učinek, so mnogo bolj sistemsko toksične od spojin Cr (III), če jih dajemo v podobnih količinah in raztopinah.

Krom deluje alergijsko, toksično in kancerogeno.
Kožni učinki
Vse kromove spojine so alergeni in lahko povzročijo kontaktni dermatitis. Ta najpogosteje nastane na rokah, podlakteh, vratu in vekah, lahko pa tudi na drugih delih telesa. Krom učinkuje tudi lokalno dražeče. Ulkusi, ki jih povzroča krom so okrogli, dobro omejeni, z ravnim dnom, večinoma malo boleči in se sami zazdravijo (lahko z obsežno brazgotino), v kolikor ne pride do sekundarnih okužb. Na koži lahko nastanejo tudi kromove akne.
Kromove spojine so lahko tudi vzrok konjunktivitisa, keratitisa in ulceracij na vekah.
Učinki na dihala
Akutna inhalacija visokih koncentracij Cr (VI) spojin povzroči dražečo reakcijo: kašelj, piskanje, bolečino v inspiriju, vročino in hujšanje. Dolgotrajna izpostavljenost kromatovim param in prahu lahko povzroči ulceracije nosne sluznice ali celo perforacijo nosnega septuma, pa tudi kronični rinitis in kronični bronhitis. Dolgoročno vdihavanje Cr par lahko tudi senzitizira dihalno sluznico in povzroča astmatični odgovor. Delo s kromati je povezano z zvišano obolevnostjo za pljučnim rakom.
Ledvični učinki
Kronična izpostavljenost nizkim dozam kromatov privede do prehodnih in reverzibilnih sprememb ledvičnih tubulov. Akutna izpostavljenost visokim dozam kromatov (VI) pa ima lahko nefrotoksične učinke in kot posledico akutno tubulno nekrozo.
Jetrni učinki
Kronična izpostavljenost nizkim dozam vodi v blage motnje jetrnih funkcij pa tudi v zmerne jetrne spremembe (npr. hepatitis). Akutna izpostavljenost visokim dozam šestvalentnih spojin pa ima lahko za posledico hudo jetrno nekrozo.
Kancerogeni učinki
Poklicna izpostavljenost Cr (VI) je povezana z višjo mortaliteto zaradi raka pljuč (predvsem ovsenec in slabo diferenciirani karcinomi). Latenca za s kromom povzročen pljučni rak je večja od 20 let; izpostavljenost pa je lahko tudi zelo kratka, npr. 2 leti. Kancerogene so verjetno le v vodi slabo topne heksavalentne kromove spojine. Intracelularno se te reducirajo do trivalentne oblike, ki naj bi se nato vezal na genetski material in ga okvaril. Po EPA in IARC je inhalirani Cr (VI) klasificiran v skupino kancerogenov, za ketere je dokazano, da povzročajo raka. Za Cr (III) ni dokazov, da bi povzročal raka. Ni trdnih dokazov, da bi krom povzročal druge vrste rakov pri človeku.
Reproduktivni učinki
Podatki nakazujejo, da naj bi imel krom učinke na reproduktivne organe in je teratogen pri živalih. Potencialni učinki pri človeku še niso do konca raziskani.
4. Klinična slika in biomonitoring

Pri sumu na izpostavljenost kromu, moramo biti pozorni na respiratorni sistem, ledvice, jetra in kožo.
Akutna izpostavljenost
Kratkotrajna izpostavljenost visokim dozam Cr (VI) je navadno posledica nesreče (redko poskus samomora). Na mestu stika deluje dražeče, povzroča ulkuse kože, perforacijo nosnega septuma, anosmijo, obarvanje zob in jezika. Izpostavljenost letalni dozi kromata lahko povzroči hudo hipovolemijo in kardiovskularni kolaps. Pri izpostavi subletalnim dozam lahko pride do jetrne in ledvične nekroze 1. do 4. dan po izpostavljenosti.
Kronična izpostavljenost
Pri poklicni izpostavljenosti pride najpogosteje do kontaktnega dermatitisa in iritacije ter ulceracije nosne sluznice. Redkejša so poročila o jetrnih, ledvičnih in pljučnih učinkih.
Biomonitoring
Za nadzorovanje izpostavljenosti se uporablja določanje kroma v urinu po končanem delavniku. Ker se krom hitro eliminira iz telesa, prikaže izločanje kroma z urinom le kratkoročno izpostavljenost kromu (do 48 ur nazaj). Monitoring izvajamo na delavcih, ki so izpostavljeni kromu. Posebno pozornost je treba nameniti koži in nosni sluznici teh delavcev. V primeru pojava astme, je potrebno izključiti kromove spojine kot poklicni vzrok.

5. Terapija in vodenje

MDK za Cr (III) = 0,5 mg/m3; za Cr (VI) = 0,05 mg/m3
Akutna izpostavljenost
Akutne zastrupitve so pogosto smrtne ne glede na terapijo. Ne obstaja specifični protistrup; terapija je podporna in simptomatska (dihalna in kardiovaskularna podpora, spremljanje ledvične in jetrne funkcije). Hemodialize, plazmafereze in helatorji se niso izkazali za uspešne. Askorbinska kislina ima na živalskih študijah dokazan protektiven učinek.
Pri neposredni izpostavljenosti oči in kože je potrebno izdatno spiranje z vodo. Lokalno apliciramo askorbinsko kislino in 10 EDTA mazilo.
Kronična izpostavljenost
Pacienta odstranimo od izvora kroma. Zanašamo se na naravno hitro eliminacijo kroma in simptomatsko zdravljenje. Pri dolgotrajnih izpostavitvah svetujemo glede pojava pljučnega raka (opustitev kajenja, neizpostavljenost ostalim poklicnim kancerogenom).

6. Literatura


1. Drew D, Izuchukwu IS, Tucker P. Case studies in environmental medicine: Chromium toxicity. Agency for Toxic Substances and Registry, 2000.
2. Bilban M. Medicina dela. Ljubljana: ZVD, 1999; 126-7.
3. KlaasenC. Toxicology, 6th ed. New York: McGraw-Hill, 2001; 826-7.
4. Hodgson E., Levi P. A textbook of modern toxicology, Connecticut: Appleton& Lange, 1997; 251, 264.