Ustni izpit pri prof. Slavku Rakovcu ponavadi traja kar nekaj časa. Nanj se splača dobro in usmerjeno pripraviti. Rezultatov pisnega izpita praktično ne gleda, pokuka pa v tvoj indeks in dosedanje ocene. Uporabljaj čim bolj knjižni jezik in pravilno terminologijo, bodi natančen.

Najprej se ob 9. uri zjutraj zglasiš v tajništvu na Polikliniki (hodnik C – klet). Nato te napotijo k pacientu; ponavadi gre za bolnika z abdominalne kirurgije (IV. nadstropje KC). Tam prosi za svojo sobo, kjer se boš lahko v miru pogovoril z bolnikom in ga pregledal. Nikar ne pozabi na rektalni pregled! Potem ponovno poiščeš profesorja (kje, ti pove prej, ponavadi pa v njegovi pisarni na hodniku A na Polikliniki, 2. nadstropje). Sledi ustni zagovor.

Najprej poveš anamnezo, in sicer začni z družinsko in otroško anamnezo, nadaljuj z dosedanjimi boleznimi, sledi naj sedanja bolezen, vegetativne funkcije, socialna anamneza, zdravila in alergije. Poročanje o statusu naj bo natančno, kot bi bilo napisano na sprejemnem listu. Fino je, če ti vse podatke uspe že prej sestaviti v tekoče berljivo obliko (predlagam, da si za to vzameš čas, preden potrkaš na vrata njegove pisarne). Ko končaš z anamnezo in statusom, te profesor ponavadi najprej vpraša o možni diferencialni diagnozi. Ob tem ti svetujem, da daš zadosten poudarek na najbolj verjetno. Pogosto sledi vprašanje, katere preiskave bi lahko opravil za dokončno postavitev diagnoze.

Ko je uvodni del s pacientom mimo, sledi še 7 teoretičnih vprašanj. Zagovor navadno traja še vsaj uro in pol do dve. Na to računaj že prej in ne pridi neprespan. Glavno pravilo: sprosti se, bodi skoncentriran na pogovor in vmesna vprašanja, večkrat suvereno potrdi tisto, kar si sicer že povedal in je bilo prav oz. sta ravnokar skupaj ugotovila glede določenega vprašanja. In kaj najpogosteje sprašuje in si je torej pametno podrobneje pogledati

Absolutno obvezno si poglej vsa poglavja, ki jih je napisal v knjigi Kirurgija! Kirurške infekcije so temelj! Hkrati ne zanemari antibiotikov. Okužbe roke, stopala, diabetično stopalo, globoki dlanski prostori, V flegmona, kitne ovojnice, itd. Kaj je to absces, empiem, flegmona, peritiflitični absces, itd. – definicije! Rad ima plinsko gangreno in nasploh klostridijske infekcije (ne pozabi na kmete, vojake)! Za tetanus si poglej tudi cepilni program! Ločiti moraš med odprtim in zaprtim zlomom (pri odprtem pride do stika med kostjo in zunanjostjo, zgolj rana nad sicer zaprtim zlomom še ni odprti zlom, baje da tega sicer študentje ne ločijo zadovoljivo)! Kile so prav tako njegovo področje (natančno moraš vedeti, kaj je reponibilna kila, kaj nereponibilna, kaj vkleščena, kaj strangulirana, tudi nekatera latinska imena!). Celjenje ran moraš znati po stopnjah, če si pozabil potek vnetja, si to le poglej! Rad vpraša tudi o primarnem šivu in primarnem odloženem šivu, kdaj se uporabljata, itd. Drenažna ekscizija in incizija sta itak zakon, pa ablacija nohta, itd. Na splošno sicer sprašuje bolj iz poglavja abdomna in travme. Od ostalih vprašanj pa lahko dobite še kakšno izven naštetega, ki pa je lahko karkoli, pa vendarle nekaj pogostejših: pnevmotoraks, benigna hiperplazija prostate, tipični zlom distalnega dela radiusa, opeklinski šok, varice požiralnika, Mecklov divertikel, poškodbe kolena, itd. Vedno sledi še podvprašanje o terapiji.

Torej, dobro se pripravite na zgornja vprašanja. Zgleda jih sicer veliko, vendar so dokaj natančno usmerjena. Ob dobrem znanju in uspešni prezentaciji le-tega je možno tudi ob slabši oceni na pisnem delu izpita na koncu dobiti desetko!

Vsem želim veliko uspeha!!
A.