Izpit pri prof. Pleskovicu: pravijo, da je boljse, ce imas ze narejeno interno,
po mojih izkusnjah pa to ne vpliva kaj dosti na oceno. Moras pa poznat
normalne laboratorijske vrednosti elektrolitov in krvne slike (hoce jih
slisati takrat, ko se pogovarjata o pacientu) in vse sorte diagnosticne
metode, s katerimi preiskujes abdomen.
Spraseval naj bi predvsem abdomen, travmo in urgentna stanja
toraksa. Moja vprasanja pa so bila: akutni pankreatitis (vzroki, znaki,
zdravljenje), poskodba vranice, krvavitev v retroperitonej in poskodba
medenice, popkovna kila(pacient).

----
dodatek
----
Pri bolniku poveš popolno anamnezo in status, če je smiseln, nujno naredi tudi rektalni pregled. Potem skupaj zelo natančno s pomočjo popisa analizirata bolnikov primer, predvsem katere preiskave, kdaj in zakaj, potem pa se možnosti zdravljenja in bolnikova usoda po končanem zdravljenju. Sledi nekaj teoretičnih vprašanj, večina iz abdominalne krg, skoraj vedno kaj iz travme in lahko se kakšna druga tema za zraven. Tudi tu sprašuje iz zelo praktičnega stališča, rad pove primer in vpraša, kaj zdaj. V glavnem ne zahteva nobene visoke znanosti, predvsem, da so jasne osnove in da si siguren v to, kar poveš. Med izpitom se precej pritožuje in včasih vehementno zanika tvoje trditve, ampak se izkaže, da tega ne zameri močno. Tudi, če kaj ugotoviš z njegovo pomočjo, je čisto zadovoljen. V glavnem med izpitom govori več on kot študent in čisto dovolj je, da ga potrpežljivo poslušaš, malce prikimaš in odgovoriš, ko te eksplicitno kaj vpraša eksplicitno na tisto vprašanje. Če pa česa ne veš, se ga da včasih speljat na stransko pot in podvprašanje pozabi.