Po nekaj urnem čakanju mi je bil dodeljen pacient na stari travmi, bil je po operaciji zloma vratu stegnenice. Kljub naglušnosti in demenci sva se le nekako pogovorila :) Poleg mehanizma poškodbe, je treba nujno vprašat o pokretnosti in fizični zmogljivosti pred poškodbo (koliko je prej hodil, s pomočjo palice...), kje živi, v katerem nadstropju, ali skrbi sam zase,... Usmerjen status spodnjih okončin. Sledi pogovor pri profesorici, najprej poročanje o pacientu, ki služi samo kot podlaga za vprašanja, v mojem primeru o zlomih zg. dela stegnenice. Pregled rentgenskih slik, možnosti operativne oskrbe zlomov vratu stegnenice. Zlom gležnja, tope poškodbe glave (epiduralna, subduralna krvavitev, zlom lobanjske baze, diagnostika), kompartment sindrom, sindrom karpalnega kanala, anatomija zapestja. Ob vsakem vprašanju še ogromno podvprašanj.

Kolegica pred mano isti dan: Pacient z intertrohanternim zlomom stegnenice in kasnejšo okužbo, vse o zlomih stegnenice, interpretacija rtg slik, anatomija medenice s prirastišči mišic, poškodbe hrbtenice, poškodbe 1. in 2. vratnega vretenca, akutni abdomen, tope in ostre poškodbe trebuha, našteti kosti zapestja...(verjetno sem še kaj pozabila).
Praktični del je možno imeti tudi v mali operacijski (šivanje rane, ablacija nohta,..), tako da se splača iti prej povaditi.

Čeprav profesorica izgleda resna in se včasih obesi na kakšno besedo, ti da čas za razmislek in ni nestrpna, na koncu se tudi pošali in da lepo oceno :) Tako da pogumno in srečno!