Zbudim se na koroškem…bilo je ravno konec pisnega dela, na ta dan smo izvedeli koga bomo imeli. Kličem na katedro kdo mi je bil dodeljen na ustnem delu…oglasi se tajnica, reče: «Profesor Smrkolj.«Takoj me vpraša, če sem presenečen…rekel sem, da ne in šel na kofe.

Tako se je začelo, bila je noč… 2 dni pred ustnim izpitom in grem v malo operacijsko vadit… kot bi mignil pa je prišel dan ko sem že stal pred profesorjem na travmi… prvo kar je naredil me je poslal v operacijsko…Vstopim vanjo, od vseh prisotnih tamkaj je iz vsakega kar hlapela prijaznost, dajali so mi nasvete, z mano so trpeli…

Nato pride gospa, kronična pljučna bolnica na trajnem zdravljenju z kisikom z kisikovo bombo, čez katero se je tudi spodtaknila in si poškodovala kožo na komolcu…v trenutku je dol prihitel profesor. Šel sem se umivati, si nadel rokavice in pristopil k rani. Gledava rano z profesorjem in reče: »Tukaj imaš Mercedes rano.«(verejtno zato, ker je bila razpočna rana v obliki znaka nemškega avtomobila) …takrat sem se zamislil in si rekel: »Očitno je nekaj na tem, da so ti kot zdravniku všeč dobri avtomobili…«. Držal sem se postopka, ki so mi ga dali pred dvema dnevoma v operacijski vse je bilo ok. Nato začnem ekscidirati, kar je vedno treba profesorju povedati, z škarjami. Z eno roko sem z pinceto držal kožo, z drugo pa rezal…Koža je bila »nikakva«. Težko bi rekel ali sem odstranil več kože z škarjami ali z tem ko se mi je trgala pod čvrstim prijemom kirurške pincete. Po opravljeni eksciziji začnem šivati…profesor ti ves čas daje nasvete, te vzpodbuja in te pohvali v kolikor delaš prav, če ne pa ti pove kako je treba. Nato reče, da se dobiva se na katedri…vsi v operacijsko so bili veseli, da sem uspel, rekli so naj se po izpitu vrnem z čokolado z lešniki…odšel sem.

Pridem na katedro, nisem vedel kaj pričakovati. Profesorjevo sobo so prenavljali tako, da sem bil napoten v nekakšno sejno sobo vizavi. Kar naenkrat vstopi profesor z vsemi tvojimi podatki…pogleda na analizo izpita…transfuziologijo sem pisal -12,5, najslabše od vsega, tako da se je prvo vprašanje glasilo: »Kakšno kri lahko daš nekomu z krvno skupino 0,ki rabi nujno kri?« Takoj odgovorim: »Samo 0.« Nakar me profesor nadvse začudeno pogleda in reče: »Samo to?!« V tistem trenutku sem se zlomil, nisem vedel ali imam prav ali ne...ali me hoče zmesti ali me rešiti pred napako…še enkrat premislim, v glavi premlejem teorijo a antigenih in rečem še enkrat: »Samo skupino 0.« Profesor pa nadaljuje: »Ali je to vaš zadnji odgovor?« Rečem si pri sebi: »sedaj se moram odločiti, saj je »point« kirurškega dela med drugim tudi sprejeti odločitev pravočasno ne pa filozofirati, kot sem filozofiral jaz, pacient pa medtem umre…poleg tega pa, ljubi , se tukaj ne gre za denar!« Takrat se opogumim in rečem še enkrat: »Ja, 0 in nič drugega!« Profesor sedaj vidi, da me ne bo mogel več zlomiti in reče: »Kolega, pravi imate«

Sledilo je drugo vprašanje, ki se je glasilo: »Katera kirurška nit je značilno lahko samo monofilamentna?« »Kristus!« si rečem sam pri sebi, še našteti jih ne bi znal, kaj šele debatirati o strukturah, kot bi bilo sedaj zaželjeno. »Postopaj kot kirurg« si rečem, hitro…nakar dobim idejo in rečem, da je to jeklena nit. Seveda sem se zavedal, da ni to niti približno pričakovan odgovor, a nekako si ne predstavljam, da bi se jeklo dalo plesti, zato sem jo tudi omenil? Profesor se je začudil, kajti tudi to je ustrezalo zahtevam vprašanja a nato je seveda sledilo vprašanje. »Katera še?« Pa smo bili spet na začetku! Omenil sem catgut…seveda narobe, le dodatne težave sem si nakopal, saj je rekel, da se to ne uporablja več in kaj sploh je to. Rekel sem, da je to nit iz mačjega črevesa (seveda sem šel dobesedno prevajati…) Kaj sem pa pričakoval…odgovor je bil napačen. Ne uporablja se pa več, zaradi nevernosti okužbe s prioni. Nato sem začel poli…(saj se mi je zdelo, da se vse začnejo tako…) potem pa profesor reče ja, ja…kako pa naprej…in nato seveda tudi dokonča…bila je poliamidna, kot na primer Najlon. Ko človek že misli, da je konec z nitmi…sledi vprašanje: »Kaj je pseudomonofilamentna nit in katera mora biti takšna?« Za trenutek sva se gledala… »Svila verjetno ni« rečem. Profesor se strinja in še vedno pričakuje odgovor. Z prijazno pomočjo profesorja sva prišla do zaključna, da je to poliesterska nit, saj bi drugače povzročila preveliko tkivno reakcijo. Nato sem moral na svojo kuverto z rezultati svojega testa narisati kako zgleda Matress šiv in povedati, da se uporablja za šivanje kit…Hvala bogu, konec niti.

Sledil je kliničen primer: »Pacient že pet let glavobol, ki se pojavlja in izginja na levi strani glave. Na isti strani dobi ob glavobolu parastezije po levi strani jezika, pojavi se pogosteje, če je fizično aktiven?« Začnem z migreno in ostalimi nevrološkimi glavoboli…dobro sem se zavedal, da to ne more biti pravilna, saj nismo na nevrologiji, ampak sem si s tem zgolj kupoval čas, da bi se domislil želene kirurške diagnoze. Tudi nevroloških diagnoz je enkrat zmanjkalo…nato začnem razmišljati na glas…poglejmo…parastezije po jeziku…torej je prizadeto jedro hipoglosusa…hm…ne, on ima čez motoriko…kdo ima senzoriko? Neki se odcepi od nekega živca…kaj je že? Ustavil sem se tu, profesor se pa tudi ni zanimal za to filozofiranje…kakšen drug izpraševalec bi te morda nadrl, kak drug zgolj povedal rešitev, on pa je le potrpežljivo čakal…bilo je zelo sproščeno, kar mi je omogočilo, da sem prišel do pravilnega rezultata: Anevrizma ali AV malformacija, ki se razširi ob povečanem tlaku, pritisne na možgane in povzroča simptome. Zdravimo pa z kirurškim ali endovaskularnim pristopom (coiling ali kliping- ne vem, če bi znal opisati, a ga ni niti zanimalo)

Sledilo je internistično vprašanje: »Kaj je pljučna embolija in kateri enostaven test uporabljamo za diagnozo?« Opisati stanje, ok, test pa D-dimer. Če je pozitiven ni nujno, da je pljučna embolija (nosečnost, poškodbe,…) Če pa je negativen pa lahko z veliko gotovostjo embolijo izključimo. Mislim, da mi je zaradi tega odgovora oprostil vprašanje o nitih, kjer sem ves čas hodil po robu…

»Kaj je paradoksna embolija?« se je glasilo naslednje vprašanje. Odgovoriti je bilo treba samo, da gre strdek iz globokih ven skozi foramen ovale v arterijski sistem. Nato še zdravljenje: Trombendarteriektomija, pomembno je bilo, da se v žilo vstopi proksimalno od zapore in potem vlečeš strdek proti toku krvi ven.

Nato sem bil vprašan, kaj je to aksialni reženj. Brž ko sem rekel, da se mu reče tudi osni, je bil zelo zadovoljen. Dodal sem še samo, da je to področje, ki ga prehranjuje ena arterija in vena-bilo je dovolj.

»Kolega…hm…povejte, kako se klasificira Maligni melanom?« Povedati je bilo treba, da po Clarku in Breslowu. Še vprašanje kakšen mora biti varnosti rob pri T1 stadiju-dobro znano vprašanje iz starih testov in kolokvijev…

Profesor se je odločil, da mi da še en kliničen primer: »Kaj je najpogostejša diagnoza, ki jo zamenjujemo za vnetje slepiča pri otroku in pri odraslem?« Ni treba omenjat, da nisem zadel na pri enem in ne pri drugem…a profesor je tukaj pokazal kako se da iskati znanje…kot bi moral početi marsikateri profesor…skupaj sva razmišljala katere strukture so tam, kaj bi lahko dajalo takšno bolečino…in na koncu prišla (profesor je že itak vedel) do odgovora. Pri otorcih je to limfadenitis, pri starejših pa Chronova bolezen.

»Bit kirurg mora biti zelo zanimivo…« sem pomislil.

In še zadnje vprašanje: »Kolega, povejte mi, kaj je to TRAM?« Ko sem omenil, da je to del trebušne mišice, ki se uporablja za rekunstrukcijo dojke in, da poznamo vezan in prosti reženj je bilo dovolj.

Še predno sem ga uspel vprašati, če misli, da bi bil dober kirurg, je napisal oceno v indeks in odšel skozi vrata….

…v celi seminarski sobi sem ostal sam…

Čeprav nisem dobil kave, moram priznati, da je bil ta izpit eden najboljših, izpraševalec išče znanje, ti pomaga, da prideš do rešitve v končni fazi sam…bil sem zelo prijetno presenečen…odidem domov, nakar zaslišim glas: » , !!« Obrnem se in takrat zagledam nam dobro znane tajnice, ki me kličejo…grem k njim. Čestitajo mi, dajo mi darilo…nato še stečem v trgovino kupit veliko Milko z lešniki in jo odnesem v malo operacijsko…šel sem na pivo…