Se moja izkusnja z ustnega izpita. Najprej sem dobil pacienta s ponavljajočim se osteomielitisom prsnice s fistulo. Ker je bil drugače zdrav, je bilo pol ure, ki mi jo je dodelil profesor, za usmerjeno anamnezo in status dovolj. Medtem ko sem mu razlagal o pacientu, je listal po knjigi in svojem spominu ter si zapisal vprasanja. Zal nisem dobil nobenega od dosedaj objavljenih na forumih: 1. perforacija poziralnika, 2. subduralni hematom, 3. določanje globine opeklin, 4. zapleti AMI (iz seminarja, ki sem ga napisal pri vajah iz kirurgije). Ko sem mu razlagal o bolezni, je povedano primerjal z zapisom v knjigi in dodal, da se tudi sam ob tem marsikaj nauči. Medtem ko sem odgovarjal, je bral moj seminar, imel vmes telefon, pogosto je ponovil, kar sem mu ze povedal, tako da je mogoče bolje kaj povedati dvakrat. Pri opeklinah sem imel luknjo v znanju, na splosno pa mi je očital, da mi primanjkuje sistematičnosti. Pri vsaki bolezni je zelel klinično razmisljanje v smislu anamneza,
status, diagnostika, zdravljenje in je vprasanja postavljal tudi v obliki kliničnih primerov. Na koncu je potozil, da je pričakoval več, mi dal eno oceno več kot na pisnem in mi čestital. Ocena je bila realna in tudi profesor je bil korekten, vse skupaj pa je trajalo dobro uro.