Seminar iz interne medicine, ki je obvezen med vajami.
PPT
--

Uvod
Je zoženost aortnega ostia ali aortne zaklopke, ki povzoča slabše iztiskanje krvi iz levega prekata.
Glavni vzroki:
Kalcifikacija aortne zaklopke
Trikuspidalna aortna zaklopka
Prirojena bikuspidalna aortna zaklopka
Revmatska bolezen srca

Kalcificirajoča stenoza trikuspidalne aortne zaklopke
Bolezen starejših od 60 let.
2-krat pogostejša pri moških
Dejavniki tveganja: ↑LDL, hipertenzija, kajenje in diabetes
Kalcifikacijo povzročijo akumulacija lipidov, vnetje in kopičenje kalcija (sklerozacija)

Stenoza prirojene bikuspidalne aortne zaklopke
Bolezen mlajših (od 20. leta dalje)
Bikusp. zakopka je najpogostejša prirojena srčna hiba (1-2 populacije) – lahko se deduje
Taka zaklopka prej kalcificira (zaradi večjih mehanskih in nateznih sil)
54 ljudi, ki so jim opravili zamenjavo aortne zaklopke, je imelo prirojeno malformirano a.z.
Obstaja tudi monokuspidalna zaklopka

Revmatska aortna stenoza
Redka v razvitem svetu
Prizadene mlade od 15. – 30. leta
Vzrok je revmatska vročica v otroštvu (po nezdravljeni streptokokni angini)
Bolezen primarno prizadene mitralno zaklopko; v proces pa je vključena tudi aortna zaklopka
Zaklopke so bolj dovzetne za travmo, kar vodi v njihovo fibrozo in kalcifikacijo
Glavne značilnosti
Obstrukcija
Zmanjšan iztisni volumen
Podaljšan iztisni čas srca (dlje časa potrebnega za dosego vrha tlačnega gradienta)
Zmanjšan povprečni pretok krvi skozi aortno zaklopko
Ishemija srca
Koncentrična hipertrofija levega prekata
Povišan polnilni tlak levega prekata
Srčno popuščanje
Površina preseka aorte: 1.5–2.0 cm2 (blaga), 1.0–1.5 cm2 (zmerna), <1.0 cm2 (huda AS)

Klinična slika
Sistolni šum
Grob, krešendo-dekrešendo, najbolje slišen v 2. interkostalnem prostoru desno, se širi v karotidne arterije
Pri napredovali obliki ni slišen 2. ton
“pulsus parvus et tardus” – majhen in pozen
Pri palpaciji nad zgornjim delom prsnice se lahko čuti “predenje”

Simptomi
Dispneja ob naporu
Angina pektoris
Sinkopa

Podobne bolezni
Koronarna bolezen
Anevrizma ascedentne aorte
Koarktacija aorte
Bolezni prevodnega sistema srca
Hipertrofična obstruktivna kardiomiopatija
Disritmija
Motnje koagulacije
Diagnostika (1)
Ultrazvok in Doppler (transtorakalni ali ezofagealni pristop)
Prikaže hipertrofijo LV in kalcificirano zaklopko, omogoča določitev stopnjo stenoze z meritvijo tlačnega gradienta
Rentgen prsnega koša
Pokaže kalcifikacije aorte, kardiomegalijo, anevrizmo, koarktacijo, pljučni edem
Koronarografija
Za pripravo na operacijo

Diagnostika (2)
EKG
Pokaže le sekundarne spremebe: hipetrofijo levega prekata, povečan atrij; vidna tudi ST depresija in inverzni T valovi
CT in MRI
Za izključitev anevrizme, koarktacije
Obremenitveno testiranje
Pri asimptomatski aortni stenozi


Zdravljenje
Preventiva: statini, redne kontrole z UZ, poučevanje o bolezni, primerna telesna aktivnost (glede na stopnjo stenoze)
Konzervativno zdravljenje:
Antihipertenzivi, nitroglicerin, redno spremljanje bolezni (UZ na 1 leto)
Kirurško zdravljeje
Zamenjava zaklopke
Perkutana zamenjava zaklopke

Kirurško zdravljenje
Je dokončno zdravljenje
Indicirano pri bolnikih s težko obliko, ki so simptomatski
Pri bolnikih, ki kažejo disfunkcijo L prekata
Pred operacijo je potrebno opraviti koronarografijo, če bi pacient morebiti potreboval še revaskularizacijo (z bypassi), da se vse opravi v eni operaciji
--