a. AKS: razdelitev, nestabilno angino pektoris in NSTEMI ločiš po markerjih srčne mrtvine obstajajo hitri teste za določevanje troponina. Klinična slika ukrepi - kdaj na kateter (STEMI, NSTEMI če kardiogeni šok/pljučni edem/maligne motnje srčnega ritma), kam pošlješ pacienta z NSTEMI (urgentni centri), kako zdravimo (MONA), kako zdravimo pljučni edem (MOND), kateri diuretik (furosemid),

b. DD prsne bolečine, ki ogroža življenje (akutni aortni sindrom, pnevmotoraks, akutna koronarna bolezen, pljučna embolija), kako bi na podlagi anamneze in statusa prepoznal vsako stanje posebej!
Kako bi posumil na pnevmotoraks - glavno je hipersonoren poklep

c. AF

d. Aortna stenoza (etiologija, najpogostejši razlog AS pri starejših-ateroskleroza, mlajših- bikuspidalne zaklopke, načini zdravljenja (ne pozabit TAVI), klinična slika

e. Arterijska hipertenzija (razdelitev, vzroki za primarno in sekundarno - tukaj me je mimogrede vprašal še primarni aldosteronizem (ampak res osnove), nekaj malega o ledvičnih vzrokih AH - renoparenhimske bolezni, ateroskleroza in fibromuskularna displazija a. renalis, nefarmakološko zdr. AH

f. Maligna hipertenzija – diagnoza (spremembe očesnega ozadja), do kaksnih zapletov pride pri njej - hipertenzivna encefalopatija

2. Dihala

a. Akutno poslabšanjem astme - kako ga prepoznaš (status pljuč - monofoni piski, podaljšan ekspirij), kako ocenjujemo dihalno prizadetost (tahipneja (blaga 20-30/min, zmerna 30-40/min, huda >40/min), uporaba pomožne muskulature, splošno stanje (prizadetost)), kaj vidimo v PAAK (blaga - ni hipoksije, hipokapnija (še kompenzira), zmerna - hipoksija, normo/hipokapnija, huda - hipoksija, hiperkapnija), kako zdravimo (bronhodilatatorji, glukokortikoidi, atb če okužba, kisik (vedno po venti maski, nikol BNK, ker lahko zavreš dihalni center, če je preveč kisika, ne moreš namreč dobro nadzorovat koncentracije)

b. Akutno poslabsanje KOPB (kako prepoznaš, kako urgentno ukrepaš, kakšen je tak pacient, spremembe v PAAK ob blagem, zmernem in hudem poslabšanju - kako se spreminjajo vrednosti pCO2 in PO2, ter da preide iz respiracijske alkaloze v acidozo)

3. Prebavila

a. Vzroki krvavitev iz zg. prebavil (4 najpogostejši! ulkus, raki, varice, Mallory-Weiss sindrom, zdravljenje na primarnem nivoju: transfuzija 0- krvi, infuzija fiziološke, vedno inhibitor protonske črpalke in vazopresor),
Kaksno je urgentno ukrepanje na terenu, kako ga stabiliziras predn ga posljes naprej.

b. Zapleti jetrne ciroze (posledice PH, hep.encefalopatija, zdr.ascitesa),

c. Chronova bolezen (izbrala sama) - kakšna so merila za diagnozo CB, kaj je CB, podrobno zdravljenje in imena zdravila (vse kar piše v skripti).

d. Izbrala sem KVČB - povedala sama 2 stavka, potem je pa on naprej spraševal. Driska – pacienti imajo metabolno alkalozo zaradi izgubljanja bikarbonata. (Kako recimo noče podrobonsti - tukaj sem mu za zdravljenje začela naštevati sulfasalazin, mesalazin, glukokortikoidi - hotel pa je slišati, da zdravimo z imunosupresivno terapijo)

e. Celiakija – izbrala sama

4. Sečila

a. Kako diagnosticiramo ledvično bolezen, proteinurija (razmerje proteini/kreatinin), katera ledvična bolezen se kaže s spremenjeno morfologijo, pa ni sprememb v urinu (AD policistična bolezen ledvic)
Laboratorij krvi, urina in slikovna diagnostika), kaj gledamo v urinu, kako proteinurijo dobimo (gledamo razmerje beljakovine/kreatinin), kako računamo oGF (CKD-EPI), kako izmerimo GF - primernost enačbe se primerja z GF izmerjeno z radioizotopnimi meritvami GF)

b. S katerimi 3 preiskavami bi postavil diagnozo ledvične bolezni (razmerje beljakovine/kreatinin v urinu, serumski kreatinin in slikovna diagnostika sečil, potem kar podrobno o vsaki od preiskav),

c. Kako postavimo diagnozo okužbe sečil (GF, meje za asimptomatsko hematurijo, meje fiziološke proteinurije, proteini v urinu, testni lističi, slikovna diagnostika ledvic...).

d. Vzroki in zapleti akutne in kronične ledvične odpovedi.
Najpogostejši vzroki za kronično ledvično okvaro (SB, AH, glomerulonefritisi)
Glavne vzroke za transplantacijsko zdravljenje - kaj bi bil veckrat vzrok. In pol podvprasanja o posameznih ledvicnih boleznih.

e. KLB (anemija, sek. PTH, kalcifikacije žil, zaklopk,...),
Zapleti KLB (nujno omeniti mineralno-kostno bolezen in da so KVS motnje zelo pogoste, sploh ateroskleroza in arterioloskleroza (ter razlika med njima!) ter motnje ritma ter seveda vse ostalo...),
kronično ledvično bolezen (in spremljajočo anemijo, sekundarni hiperparatiroidizem, kalcifikacije žil, zaklopk...).

f. Razlike med nadomestnimi zdravljenji (sploh o temu, kaj je prednost vsake), o razlogih za klo, kontraindikacijah za transplatacije itd ter o sami diagnostiki ledvicnih bolezni (podobno kot zgoraj).
Nadomestne metode zdravljenja KLB (peritonealna dializa, hemodializa in transplantacija)

g. Zapleti hemodialize

5. Endokrinologija

a. Cushingov sindrom – izbrala sama

6. Sladkorna bolezen

a. Akutni in kronični zapleti SB
Zapleti SB - od okvare avtonomnega živčevja je želel slišati gastroparezo
SB1, predvsem akutni in kronični zapleti, potek nastanka diabetične nefropatije

b. DAHS, kaj to je, kako se kaže, kako zdravimo (pri infuzijah je vprašal katere poleg NaCl poznam, ni zameril da jih ne pozabm, so pa prilagojene)

7. Revmatologija

a. Lupus - to bolezen je imela pacientka: da je to v osnovi vaskulitis, kiri del srca najveckrat prizadane, kako se klinicno kaze, diagnostiko in terapijo pa kako se kaze na ledvicah,

b. Revmatična polimialgija

8. Drugo

a. Hiperkaliemija (nastanek, lažna in prava hiperkaliemija + katera zdravila jo najpogosteje povzročijo (spironolakton!!! ter tudi ACE inhibitorji...), zdravljenje (kalcij dodamo zato da preprečimo motnje ritma!, ne pozabit na zdr. s kationsko izmenjevalno smolo), katera motnja ritma je najpogostejša (VF). Kaj naredimo če želimo zelo hitro popraviti hiperkaliemijo - dializa! Kakšni so znaki na EKG, kdaj je povišan kalij (nad 5,5 mmol/l).

9. Pacient

a. Na ustnem sem najprej poročala anamnezo (komplet poveš, tako kot bi napisal. Včasih te kaj prekine, vpraša), od statusa je želel slišat splošni status in kar je bilo posebnega v specialnem. Pri transplantirancu je na kontrolnem pregledu pomembno povprašat za znake okužbe (dihala, sečila), bolezni srčno žilnega sistema - AH (če si tlak meri doma, kakšne so vrednosti) in malignomov (prostata - težave z mikcijo, pljuča - dihanje, kašljanje, kajenje in kolon - kri na blatu in če je vključen v Svit, dojke - Dora).

b. Pacient - transplantiranec, zelo pomembno da vprašate vse kar je pomembno (spremembe urina, okužbe, malignomi (imunokompromitirani so prej presejani, za SVIT že pri 40 letih) srčnožilne boleznjavtosomno dominantna policistična bolezen. Vse o pacientovi bolezni, ne nekih podrobnosti (npr. kako nastanejo ciste), bolj klinično, kakšni so zapleti (pri jetrih najpogosteje okužbe cist, če se zelo ponavlja, lahko tud transplantacija jeter, pri ledvicah odpoved, okužbe, krvavitev), kako zdravimo, kako diagnosticiramo. Transplantacije, kaj jih ogroža.

c. Pacient (anamneza in status, poudarek na tlaku, uriniranju in stvareh, ki so pomembne pri transplantacijah),

d. Pacient (točni datumi začetka dialize, presaditve...), kaj ogroža pacienta po presaditvi (okužbe, zavrnitev, malignomi),

e. Najprej ena ura za pregled pacienta (natančna anamneza, status na kratko, pri anamnezi je res treba bit natančen, preberi si v interni, ker vse piše, kaj je treba vprašat, mene je potem samo še popravil, da bi mogla vprašat za te preglede v smislu pregledovanje dojk, svit itd.). Zdravila je fajn če so tudi odmerki in alergije!

f. 1h časa imaš za pacienta (v mojem primeru je bil pacient po tx ledvice), narediš anamnezo in status (oboje si preberi si v interni pod poglavjem nefrologije, ker je za tx paciente malo bolj podroben in usmerjen; kar se tiče AV fistule in vseh njenih šumov ter brnenja ter opis brazgotin, palpacija ledvice-mora biti elastična, neboleča ledvica, pri anamnezi moraš nujno vprašati režim dializnega zdravljenja, datum pričetka in konca, kolikokrat na teden po koliko ur, suha teža pacienta, morebitni zapleti; pri tx pa nujno

vprašat datum tx, ali je presadek od živega ali mrtvega darovalce, morebitni zapleti, okužbe itd... kako dolgo je čakal na presadek... kar se tiče pa splošne anamneze nujno podrobno vprašati glede urina - pekoče mikcije, ali se peni, obarvanost, kakšen je začetek mikcije, potem tudi erektilna funkcija, socialna anamneza, ki ji daje zdravnik res velik pomen, spt uremičnega sindroma ...). Ko končaš poročaš celotno anamnezo in cel splošni status, potem pa še odstopanja ter specialni status.

g. Uglavnem pri anamnezi in statusu moras biti res podroben in si vzeti cas, pacienti so po transplatacii in so vecino dali skozi tudi ostale oblike zdravljenjax tako da se je treba temu podrobno posvetit, mene vmes porocanja prakticno ni nic vprasal, ampak samo poslusal.

Ponavadi pogleda ocene propedevtike ter vaj v 6. letniku. Sprašuje predvsem urgentna stanja/pogoste patologiije. Vprašanja so klinična – prepoznava, ukrepanje. Običajno sin a koncu izbereš eno vprašanje še sam iz neobdelanih poglavij interne. Odgovarjaj počasi in umirjeno.