Izpit je potekal kot pri vseh predhodnikih s piškoti, čajem in prijaznim osebjem. Sam ustni izpit je trajal dobri 2 uri (+ čas s pacientko + malo čakanja), tako da malo glukoze vmes prav pride. Na dializi sem pozvonila, tajnica me je spustila naprej in sem počakala na profesorja, ki me je peljal k pacientki. Pri njej sem bila cca. 45 min, časa mi niso omejili (le prof. je rekel, naj bo "razumen"). Nastavili so mi vse mogoče pripomočke, od merilca tlaka, spatul za gledat žrelo, do termometra, kladivca in lučke. Potem sem šla k tajnici in jo prosila za dodatnih 15 min za ureditev anamneze & statusa. Ni bilo problema. Vse sem si spisala po šolsko in profesorju le prebrala. Celoten ustni zagovor je potekal kot en sproščen pogovor, pri čemer je prof. veliko govoril, mene pa vsake toliko vključil z vprašanjem. Veliko besed ti položi na jezik, večinoma tudi ne želi kompleksnih opisov neke bolezni, ampak želi slišati le en segment. Detajli niso bistveni, pravi, da si lahko zdravnik vedno na up-to-date odmerke & protokole pogleda, važni so mu principi (npr. da veš, da boš neko zdravilo dal i.v. in ne p.o.).
Potem pa še: katere preiskave izpelješ pri bolniku z novoodkrito AH, ob tem tudi, kako se kaže retinopatija (krvavitve na mrežnici..., na koncu edem papile) in kako jo razdelimo v 4 stopnje (mi je moral sam povedati), našteti vse antihipertenzive; najpogostejši vzroki sekundarne AH; renoparenhimska in in renovaskularna hipertenzija (opredelitev obeh); feokromocitom (opredelitev, KS, natančna th - alfa1 bloker, veliko tekočino, beta bloker, nato krg --> želel vedeti, da gre za zelo zahteven poseg, kar mi je sicer moral sam pojasniti).
Pa še: AKUTNA DEKOMPENZACIJA SRČNEGA POPUŠČANJA S PLJUČNIM EDEMOM (th, KS) in KR. SRČNO POPUŠČANJE (th, KS, kaj se dogaja s tlaki v srcu in pljučih), AKS (kaj narediš pri STEMI), peptični ulkus na želodcu (edino vprašanje, kjer je želel slišati vse: def., vzroki, KS, th), bolnik z meleno (obravnava), možni vzroki krvavitev iz prebavil, kakšna anemija nastane ob dolgotrajni krvavitvi (prepoznava sideropenične v lab, th).
Ker sem ob krvavitvah iz prebavil omenila varice požiralnika, sva prešla na hepatično komo. Tu sva govorila o hiperamoniemiji (kako nastane, kaj povzroča, pride do možg. edema!) in th: DIALIZA je najbolj pomembna zaradi odstranjevanja amonijaka, šele nato dvig kalija, nazogastrična sonda in klizma! (v starih vpr. piše plazmafereza, ampak je rekel, da to ni res, ker z njo ne moreš odstranit amonijaka; mi je zabičal, da si moram to dializo za vedno zapomnit, ker je zato umrl deček v primeru Nekrep - pediatri se ob hiperamoniemiji niso spomnili na možnost dialize; sva ugotovila, da v knjigi to ni dobro napisano ...). V zadnji tretjini izpita se je čutilo, da je prof. vse bolj naspidiran (jaz pa vse manj zbrana), vse manj je govoril, skakal med temami in ni dajal veliko časa za premislek. Verjetno se mu je mudilo naprej, pa je vseeno hotel vprašati VSE. Naj te to ne zmoti, ne bo se ujezil nad ne-najbolj-ekzaktnimi odgovori.
Profesor išče znanje, marsikaj sam pojasni, te usmeri in tega ne šteje v zlo. Izpit je resda dolg, a vendarle povsem prijeten. :)
Pa srečno!