December 2016

Izpit pri Prof. Šaboviču je bil precej zanimiv. Na izpitu sem bila sama, trajal je tri ure (s pacientom vred). Pacienta sem pregledala sama. Profesorja ni o pacientu zanimalo čisto nič oz. je hotel, da povem samo, da ga je srčni infarkt. Iz tega je takoj sledilo vprašanje o akutnem koronarnem sindromu. Zanimala ga je glava razlika med stabilno in nestabilno AP. Jaz sem povedala, da je razlika v tem, da je stabilna med naporom, nestabilna pa med mirovanjem ali minimalnim naporom. On je pa hotel slišat, da pri nekomu, ki je imel prej AP med naporom, se nato pojavi med mirovanjem. Takih cvetk je bilo med izpitom kar precej ali pa je on kot pravilni odgovor parafraziral nekaj, kar sem že sama povedala. Šla sva čez vse teme od interne in pri vsaki sem si lahko sama izbrala vprašanje, ampak ni smelo biti nekaj, kar je vprašal že kolege včeraj. Mi je razložil, da ima tak sistem, ker če si sami izberemo vprašanje, smo tudi sami krivi, da o tej temi česa ne znamo povedat. :P Enkrat mi je celo rekel, da sama sebe tunkam, ker si izbiram teme, o katerih on ve več kot jaz. :P V glavnem, profesor ima zelo svojevrsten smisel za humor. Na koncu je vprašal, koliko bi si dala, ampak nisem nič odgovorila oz. sem mu predlagala, naj upošteva še rezultat od pisnega, ker sem imela dobre procente. Se je strinjal, da tudi to upoštevava, ampak pol navrgel, da ne ve, zakaj se torej že cel izpit pogovarjava o osnovah. Potem sem si lahko postavila še dodatna vprašanja za 10, kar je izpit podaljšalo za še eno uro.
Vprašanja po temah:
Kardio: AKS (kot je zgoraj opisano), dd bolečine v prsih. Vprašal me je tudi, pri katerih boleznih ima človek AH in pri katerih zvišan holesterol.
Dihala: astma (testi, skupine zdravil). Na koncu sva 15 min debatirala o tem, kdaj ne bi intubirala KOPB-jevca, ki ima vse indikacije za intubacijo. Jaz sem rekla, da če nem bo itak umrl oz. ga zdravimo paliativno, on je pa hotel slišati, da če od tega ne bo imel koristi, ker ne more sam dihati in bo itak umrl. Če mu izbrano vprašanje ni najljubše, precej zaide s teme.
Gastro: GERB (všeč mu je bilo, da sem se navezala na prejšnje vprašanje, v smislu, da je GERB lahko posledica astme ali pa da GERB povzroči astmo). Na koncu sva se pogovarjala o tem, kaj je najpogostejši razlog za krvavitev iz tankega črevesa. Odgovor je teleangiektazije. Mesto krvavitve ugotovimo s tisto kamero, ki jo pacient pogoltne. Scintigrafija z označenimi eritrociti kao ni ok, ker je predraga preiskava. :P
Endokrinologija: Akromegalija. Predvsem ga je zanimala povezava s sladkorno, katere preiskave opravimo in kaj je to IGF-1.
Nefro: hotela sem izbrati nefrotski sindrom, ampak ni pustil, ker je to že nekoga včeraj vprašal. Sem si pol izbrala nefritski sindrom.
Hemato: me je sam vprašal sideropenično anemijo v primerjavi z anemijo ob kroničnem vnetju. Zelo natančno je hotel vedeti, kaj bo v krvi zvišano/znižano. Pol je pa začel o boleznih kopičenja raznih verig, tako da sem govorila o plazmocitomu in je hotel vedeti točno katere verige se tu kopičijo.
Revma: izbrala sem si temporalni arteritis. Na koncu me je spraševal, pri katerem vaskulitisu pa ne najdemo vnetja v žilni steni, ampak fibrozo. Odgovor je Takayasujev arteritis.
Dodatna vprašanja: Marfanov sindrom (hotel je vedeti, če sama dvolistna zaklopka lahko povzroči dilatacijo bulbusa aorte in odgovr je, da lahko), srpastocelična anemija in še par stvari, ki se jih ne spomnim. Pri dodatnih vprašanjih, ki sem si jih izbrala za višjo oceno, sem morala povedat res vse, tudi kaj, kar ni v knjigi, zato priporočam, da si kakšno tako vprašanje v naprej pripravite.
Ko reče, da si izberi vprašanje, priporočam, da se vsaj delate, da malo razmišljate, kaj bi, ker mu ni všeč, če zazna, da si si kaj v naprej pripravil ali slišal od kolega. ;) Pa srečno!

Predlagam, da si pogledate tudi tistih nekaj videov njegovih predavanj z raznih simpozijev, ki jih najdete na vimeo.com, če v iskalnik na spletni strani vpišete “Mišo Šabovič”. Predavanja so kratka in osnovna, tako da res priporočam. :) https://vimeo.com/search?q=mi%C5%A1o+%C5%A1abovi%C4%8D

Kar sem izvedela od kolegov, ki so tudi imeli prof. Šaboviča: Fajn je naštudirati najpogostejše stvari, ki se pojavljajo na KOŽB-u: GVT (tudi trombofilije, ampak samo za naštet), pljučna embolija, AKS, akutna ishemija uda, aortna anevrizma in disekcija. Če sta vprašana dva hkrati, si vsak izbere vprašanje iz druge teme interne, tako da pride samo polovica vseh tem na osebo. Vprašanja, za katera se spomnim, da so jih omenjali: antiagregacijska in antikoagulacijska zdravila (osnove: kdaj katera uporabljamo in s katerimi testi preverjamo učinek različnih antikoagulantov- heparin: aPTČ, kumarini: INR itd.), klasične teme s KOŽB-a, KVČB, SB (zelo natančno, kaj se dogaja z žilami- glej video predavanja na vimeo.com), nefrotski sindrom itd. Mislim, da so bili tudi drugi z izpitom pri profesorjem večinoma še kar zadovoljni. Če ga ne opozoriš posebej, ne gleda procentov s pisnega. Vsi so imeli eno uro za pacienta in dovolj časa, da si še kaj pogooglaš pred začetkom ustnega. Nikomur ni bilo treba sistematično poročati anamneze in statusa. Profesor veliko hodi na telefon in vmes malo pozabi, o čem je tekel pogovor. Rad ima logično razmišljanje in povezovanje osnov. Mislim, da ne bi nikogar vrgel, ki zna vsaj najbolj osnovne stvari od interne.

Prejšnji datumi, zbrano z mailov
Sem govoril s sošolcem, ki je imel izpit pri njemu in pravi, da dobiš najprej pacienta za katerega imaš eno uro (ali po potrebi še več) in ga v miru pregledaš, brez profesorja. Potem je on začel z anamnezo, ampak ga je že takoj na začetku prekinil pri prsni bolečini in sta nadaljevala o tem, o pacientu do konca izpita ni več nič povedal. Vprašanja so bila pa iz vsake teme nekaj - KVČB, nefrotski sindrom, KOPB. Sprašuje osnove, včasih želi, da mu kakšne stvari našteješ po pogostosti. Vmes ima baje veliko telefonov in monologov, tako da se izpit kar razvleče. Zadnje vprašanje si je izbral sam (pljučna embolija) kar pa ni bila najboljša izbira, ker se s to temo profesor tudi raziskovalno ukvarja :)
 
Profesor je zelo prijazen, na začetku ti da eno uro za pacienta, če bi rabil bi verjetno dal še več. Nato sem začel z anamnezo, pacient je imel tiščočo bolečino v prsih zato sva nadaljevala DD bolecine v prsih, nato bolj podrobno stenokardijo, akutni koronarni sindrom, preiskave, dal mi je za odčitati EKG, on je prebral izvid UZ srca, porocati sem mu morala tudi status ker je imel pacient sistolni šum. Nato kaj je značilno za AP, kaj za aortno stenozo, kaj za pljučno embolijo. Naslednje vprašanje je bilo jetrna ciroza, klinična slika, laboratorij, kaj je značilno samo za cirozo (albumini in PČ), nato nefrotski sindrom, vzroki, klinična slika, v povezavi s sistemskimi boleznimi. Eno vprasanje sem si lahko izbrala sama, sem izbrala pljučni rak, diagnostika, razdelitev.
V bistvu vpraša iz vsakega področja nekaj, vse skupaj je pogovor zato kar skače s teme na temo, vmes gre iskat kakšen izvid,  ima telefon... res prijeten ustni. Mi je pa že takoj na začetku povedal da zadnjic en fant ni znal in da je bil zelo razočaran, pa da ne mara ljudi ki grejo "probat".

Profesor je zelo prijazen, dobil sem 10, sem pa tudi pisal 10.
Najprej sem pregledal pacienta, imel sem 1 uro zanj, prišel sem malo prej tako da sem imel celo 10min več zaradi tega na razpolago. 
Pri ustnem izpitu sem najprej poročal anamnezo in status, vmes me je prekinjal, npr. ko sem omenil glasen drugi ton, me je vprašal možne etiologije, kako bi ločil pljučno hipertenzijo od sistemske hipertenzije po avskultaciji - glavno je mesto avskultacije: P2 slišiš bolj na levi strani, A2 pa bolj na desni. 52 letni pacient je imel SB2 od 27.leta že 25 let in je imel vse možne zaplete, od nevropatije, angiopatije (trožilna bolezen srca, stanje po amputaciji noge), nefropatija,... Tako da me je vprašal, kako bi z enim vprašanjem se prepričal, ali je bila to zares SB1 ali SB2 - odgovor je, ali je bil povsem odvisen od insulina ali ne od začetka bolezni.
Nato me je iz vsakega področja interne medicine vprašal eno vprašanje, na koncu je bilo vprašanje še po moji izbiri:
-kardio: mio/perikarditis: povzročitelji, EKG najdbe, prognoza, zdravljenje,...
-pulmo: intersticijske bolezni pljuč
-nefro: nefrotski sindrom, kakšna anemija je pri KLB
-endo: feokromocitom, incidentalom
-revma: diagnostični kriteriji za SLE, še par stvari od SLE
-hemato: mieloproliferativne bolezni: moral sem našteti, vprašal me je o blastni transformaciji
-gastro: alkoholna bolezen jeter, kako bi prepoznal alkoholika
Vprašanje izbora: akutni koronarni sindrom.
 
Spraševal je klinično pomembne stvari, ni zafrkaval, izpit poteka kot pogovor in tudi sam kdaj dopolne tvoj odgovor.
Moj pacient je bil dolgoletni bolnik s sladkorno boleznijo in njenimi komplikacijami, ki je bil sprejet zaradi dispneje. Sumili so PE, jo izkljucili in ga peljali na kateter, ker je slo verjetno za zamasitev koronarke. Odpeljali so ga sredi pregleda, tako da nisem uspel narediti celega statusa, ampak ni bilo nic narobe. S profesorjem sva potem razpravljala o moznih razlogih za dispnejo (samo osnove), malo o PE (preiskave, vzroki) in nato prakticno ves cas o sladkorni bolezni in komplikacijah. Nobenih ekgjev, laboratorijev, rtgjev... Zelo na splosno vse skupaj, na koncu celo o tem, kaj bi mogli naredit za boljso ozavescenost ljudi o poznih zapletih SB. Fajn je vedet vrstni red kako se pojavijo zapleti, zakaj sploh pride do njih (katere povzroci mikro, katere makroangiopatija), kako se spremlja in kontrolira zaplete SB, da je lahko pri infarktu odsotna prsna bolecina... Res prijeten izpit in se lepa ocena na koncu, ocena s pisnega dela pa pri meni ni imela vpliva na koncno oceno.