Preizkušnja znanja interne je mučna in nerve cefrajoča izkušnja. Na srečo obstajajo profesorji, ki se tega zavedajo in te na zagovoru peljejo po taki poti, da so na njej raje izpraševalci kot izprašitelji. Profesor Accetto je eden njih in če si bil dodeljen njemu, si lahko nekomu hvaležen, saj ti je bila sreča naklonjena.
Izpit poteka na KO za hipertenzijo v Šiški. Uro časa dobiš za pogovor z bolnikom in status, nato sledi zagovor v profesorjevi pisarni. Po poročanju anamneze profesorja zanima, v katero smer razmišljaš, kaj bi lahko z bolnikom bilo narobe. Po teh par minutah poveš še status in apdejtaš prej naštete diferencialke.
Sledi vprašanje glede preiskav. Točno kaj bi preverjal. "Komplet laboratorij" ni tisto, kar želi profesor slišati, ampak posamezne preiskave z utemeljitvijo, zakaj. Ob tem ni tečen, ampak ga samo zanima, koliko zadeve razumeš in ali se jih lotevaš usmerjeno ali pa obstreljuješ muhe s topovskimi kroglami.
Tako se pomikaš od laboratorija, prek EKG, RTG, ECHO...karkoli bi pač pri bolniku pogledal. Profesor nato prebere izvid preiskav, ti pa jih komentiraš in dobiš priložnost pokazati znanje, ki si ga pridelal v zadnjih tednih.
Profesor med izpitom sedi udobno nameščen v svojem stolu in s pohvalami ob pravilnih odgovorih in nasmeškom na obrazu skrbi za to, da poteka izpit brez živčnosti. Išče znanje in ceni logično sklepanje (kdo pa slednjega ne?). Če se kje slučajno zatakne, te usmeri nazaj na pravo pot.
Moj zagovor je vključno s pregledom trajal slabi 2h. Pacienti za izpite so mešani, ampak imajo osnovni problem vsaj bežno povezan s kardiologijo, tako da je to tema, ki si jo priporočljivo pogledati. Se pa na zagovoru dotakneš večine poglavij, ampak brez hudih podrobnosti.
80 letna nadvse prisrčna gospa, ki sem jo pregledoval, ni vedela o svojem stanju ničesar, razen tega da je težko dihala. Nato sem heteroanamnestično od specializanta izvedel, da ima gospa KOPB in je na trajnem zdravljenju s kisikom na domu zadnja 4 leta, kronične pljučne embolizme, pljučno hipertenzijo z desnostranskim srčnim popuščanjem, krvavitev v GIT, mikrocitno anemijo, KAF pa še kaj. Status je bil tipičen za vse našteto.
Profesor me je najprej ocenil in šele nato povprašal po rezultatu s pisnega, tako le-ta bržkone ni TAKO pomemben :)
Če vidiš na seznamu ustnih izpitov svojo vpisno številko pod profesorjevim imenom, se umiri, zadihaj in splaniraj fešto, saj bo Interna tisti dan vpisana med zadnje strani indeksa!
Srečno, mirno, zbrano!