Najprej sem dobila bolnika, ki je bil en dan pred tem premeščen iz intenzive na kardio oddelek, kamor me je odpeljala medicinska sestra. Nekoliko presenečena sem bila, ker je bil pacient 32-letni športnik po drugi reanimaciji zaradi VF. V statusu razen pljučnega infekta ni bilo posebnosti.

S profesorjem sva se najprej podrobno pogovorila o bolniku. Anamneza in status, potrebna diagnostika (MRI...), DD (vsi bolj ali manj verjetni razlogi za srčni zastoj mladega človeka - AMI, miokarditis, aritmogena kardiomiopatija desnega prekata, Brugada, prirojeno podaljšanje QT (redkejše le za omenit), zdravljenje (ne pozabit na hipotermijo!). Večina bolnikov v teku zdravljenja dobi tudi inspiracijsko pljučnico (zdravljenje).

Nato sem dobila še druga vprašanja:
- hipertiroza (kako izgleda bolnik, zdravljenje, vrste ščitničnih rakov)
- nefrotski sindrom (znaki, največja nevarnost - tromboze)
- interpretacija štirih plinskih analiz
- ciroza jeter - alkoholna (kako izgleda bolnik, klasifikacija, zdravljenje in preprečevanje ezofagealnih varic)
- branje rtg - zrak pod prepono (perforacija), kanila v sapniku
- hiperkaliemija (EKG, zdravljenje)
- perniciozna anemija

Profesor je prijazen in želi predvsem osnove ter razmišljanje, čeprav sva se pogovarjala tudi o nekaterih redkejših zadevah predvsem s področja kardiologije. Včasih nisem ravno najbolje razumela, kakšen odgovor pričakuje oz. kaj želi slišati. Izpit traja 3 ure (1 ura s pacientom in 2 uri ustni), a mine dosti hitreje kot se sliši. Profesor meni, da če smo že dolgo študirali, je prav, da znanje tudi pokažemo. Omenil mi je, da pisni izpit šteje kot vstopnica za ustnega, tako da po mojem pisna ocena nima nekega pomena. Glede odnosa in ocenjevanja je bila to ena boljših izkušenj na fakulteti.

Srečno!