Sicer že malce stari vtisi, ampak mogoče komu pride prav.
Najprej naj ti povem, da se nimaš česa bati. Jst sm se grozno bala interne, tako da sm prišla na ustnega vsa prestrašena (sem pač tak tip človeka :)), ampak na dializi so res vsi zelo zelo prijazni in profesor je res super-umirjen, prijazen. Dobiš na izpitu vmes celo čaj, kavo in rogljiček, ampak jst tako al tako nism imela apetita, da bi jedla ali pila vmes. :) Izpit pa traja kr eni 2 urci pa pol do 3 urce, tako da sem bla na koncu kr utrujena.

Malo pred 8.00 sem se oglasila pri tajnici na dializi in tam počakala na profesorja, ki me je pozdravil, me že malo pomiril :) in mi na hitro povedal par besed o poteku izpita. Potem je prišla sestra in me peljala v eno majhno sobico, kjer me je čakala pacientka. Bila je zelo prijazna gospa okrog 50 let s SB tip 1 na inzulinski črpalki, AH, po možganski kapi in 4 leta po presaditvi ledvice (prišla je na redni pregled). Mogoče je blo še kaj, ampak se več ne spomnem. Imaš 1 uro časa. Moja gospa je bila zelo zgovorna, tako da sem malce zamudila, ampak mi profesor ni zameril. Pregled sem pa opravila res na hitro in nism lih vsake podrobnosti izvedla (npr. nism preverjala pri pregledu pljuč še pektoralnega fremitusa itd.), ker ni bilo časa. Pomembno je, da ne pozabiš poslušati šuma nad fistulo-tako preveriš, če je še delujoča ali je nedelujoča. In vprašati moraš obvezno ali je dobila ledvico od mrtvega ali živega dajalca. Potem sem šla k profesorju. Najprej sem poročala anamnezo in status. On si je zraven izpisoval glavne ugotovitve in me po tem kasneje spraševal. Spraševanje pa poteka kot pogovor. V bistvu kr dosti on sam govori. Tudi stvari, ki bi jih jst znala povedat, je kr on povedal in pol zaključil z nekim usmerjenim vprašanjem, na katerega moraš odgovorit. Marsikatero vprašanje je tudi odvisno od tega, kar ti sam poveš. Tako da v bistvu tudi ti odločaš o tem, kaj boš mogoče še vprašan oz. o čem bo tekel pogovor. Nikoli pa ni bilo treba o vsaki stvari vsega povedat od A do Ž. Vprašal me je kr večino izmed vprašanj, ki sta jih napisala že ostala dva kolega na MS (AKS, hiperkaliemija, UK in Crohnova bol. (infliximab), pielonefritis, dializa, pristopi, peritonitis, anemija pri led. bolnikih (pomembno, da je potrebno poskrbeti tudi za zaloge Fe, sicer epoetin ne pomaga), AH-vzroki prim. in sek., imunosupresivno zdravljenje po transplantaciji, str. učinki glukokortikoidov, ciklosporina...). Na novo pa še: ulkus dvanajstnika, pri AH feokromocitom, ker sem ga sama omenila, našteti preiskave pri pljučnih boleznih, malo podrobneje o spirometriji, TIA, hipotiroza, hiponatriemija, kaj je bolj diagnostično za dokaz okužbe sečil: bakteriurija ali piurija, potem kr nekaj vprašanj o sladkorni, ker jo je imela moja pacientka: razlike v nastanku med SB tip 1 in 2, zdravljenje sladkorne, kako deluje inzulinska črpalka (osnovno), itd. Mogoče je blo še kaj, ampak se na žalost ne spomnim več vsega dobro. Na koncu sem dobila še EKG (ritem, frekvenca, os)- bila je sinusna tahikardija in še en RTG p.c. (malo je bla povečana srčna senca, sicer nč posebnega). Pri obeh mi je pomagal, da sem mu povedala, kar je želel.

Na koncu pogleda vse ocene, ki si jih pri interni zbral: obe oceni mentorjev, oceno s pisnega in oceno iz propedevtike. Kakor sem slišala od drugih, večinoma ostane pri oceni s pisnega. No, meni je povišal za 1 oceno, čeprav je kr nekaj časa razmišljal o tem, ker je menil, da sem ravno na meji med pisno oceno in 1 višje. Mogoče je pomagalo to, da so ostale ocene govorile v prid višji.

Čeprav je interna meni predstavljala velik strah, je bil na koncu to eden izmed najlepših in najbolj prijetnih izpitov in v veliki meri prav zato, ker je profesor zares prijeten izpraševalec in strah kr izpuhti. :)

Veliko sreče vsem!