Moja pacientka v intenzivi je imela dekompenzirano etilično jetrno cirozo in sepso.
Ko prideš k profesorici najprej poročaš anamnezo in status (tu se ne preveč sekirati kako se po šolsko poroča, važno da ste vse vprašali in pogledali).
Potem se vse vrti okoli pacienta. Najprej poveš katere preiskave bi naredil. (tu lahko dobite vprašanje npr. Child kriteriji v mojem primeru, samo profesorica ne pričakuje, da na pamet poveste številke ampak, da so vam v pomoč, katere so glavne stvari ki jih moraš narediti pri takem bolniku). Potem se vse vrti okoli tega. Kot klinični pogovor okoli pacienta v bistvu. Nekaj vprašanj: spontani bakterijski peritonitis, ALO, kako ločimo druge vzroke prerenalne odpovedi od hepatorenalnega sindroma (Na v urinu), hiponatriemija, hiperkaliemija, sepsa, kaj naredimo pri sepsi, kako ukrepamo, septični šok, nadomeščanje tekočin, DIK. Ostala vprašanja so se tudi vrtela okoli diferencialne diagnostike pri bolnici: periferna okluzivna arterijska bolezen, ateroskleroza,hiperlipidemija, arteriografija, hipoglikemija, diabetes.
Naj povem, da je profesorica super izpraševalka. Vmes te vodi v pravo smer,ti pomaga s podvprašanji, ki so skriti namig na kaj moraš še pomisliti, tako da trema kaj hitro mine:) Interno sem jemala kot nek povzetek vsega znanja dobljenega tekom študija in tako sem želela, da bi tudi zgledal izpit, pač da povežeš vse skupaj in to uporabiš pri konkretnem bolniku. In točno to je izpit pri prof. Markovičevi.

Veliko sreče vsem!